Kerma

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Kerma
Kerma city.JPG
Kerma se nahaja v Sudan
Kerma
Kerma
Geografska lokacija: Sudan
LokacijaSudan
RegijaNubija
Koordinati19°36′2.89″N 30°24′35.03″E / 19.6008028°N 30.4097306°E / 19.6008028; 30.4097306Koordinati: 19°36′2.89″N 30°24′35.03″E / 19.6008028°N 30.4097306°E / 19.6008028; 30.4097306
Tipnaselje
Druge informacije
Stanjeruševine

Kerma je bila glavno mesto nubijske kermanske kulture, ki se je pred najmanj 5500 leti razvila v sedanjem Sudanu.[1][2] Je eno od največjih arheoloških najdišč v starodavni Nubiji in predmet več desetletij trajajočih arheoloških izkopavanj. Na najdišču je bilo odkritih več tisoč grobov in grobnic in bivalne četrti.

Kermanska kultura se je začela okoli leta 3000 pr. n. št. Kerma je bila veliko urbano središče, zgrajeno okoli velikega templja iz nežgane opeke, znanega kot Zahodna Defufa.[1] Kot glavno mesto in mesto kraljevih pokopov osvetljuje kompleksno strukturo tedanje družbe.

Zgodovinska obdobja[uredi | uredi kodo]

  • pra Kerma (okoli 3500–2500 pr. n. št.) brez kulturne faze C
  • zgodnja Kerma (okoli 2500–2050 pr. n. št.), skupina C, faza Ia–Ib
  • srednja Kerma (okoli 2050–1750 pr. n. št.), skupina C, faza Ib–IIa
  • klasična Kerma (okoli 1750–1580 pr. n. št.), skupina C, faza IIb–III
  • zadnja Kerma (okoli 1580–1500 pr. n. št.), skupina C, faza IIb–III
  • pozna Kerma – Novo kraljestvo (okoli 1500–1100? pr. n. št.)[3][4]

Najdbe[uredi | uredi kodo]

Kipi faraonov nubijske Petindvajsete egipčanske dinastije, odkriti v bližini Kerme, zdaj razstavljeni v Muzeju Kerme

Po letu 1700 pr. n. št. je imela Kerma najmanj 10.000 prebivalcev.[5] V Kermi najdeni predmeti so tako po vsebini kot obliki drugačni od egipčanskih. Zanje je značilno obilje modre fajanse, ki so jo razvili neodvisno od Egipta,[6] in izdelki z glaziranim kvarcitom in arhitekturnimi vložki.[7][8]

Pokopališče in kraljeve grobnice[uredi | uredi kodo]

Na pokopališču v Kermi je najmanj 30.000 grobov. Zasnovano je tako, da so na sredini večji grobovi, obdani z manjšimi, kar kaže na družbeno razslojenost. Na njegovi južni meji so štiri visoke gomile s premerom do 90 metrov, za katere velja, da so grobovi zadnjih mestnih kraljev. V nekaterih grobovih so odkrili motive in umetnine, povezane z egipčanskimi božanstvi, na primer s Horom. V številnih grobnih pridatkih je opazen vpliv Egipta. Med pridatki so našli egipčansko keramiko iz Avarisa iz obdobja Srednjega kraljestva,[9] skarabejske pečatnike in amulete, ki kažejo na živahno trgovanje z Egiptom in izmenjavo kulturnih idej.[9] Po opustošenji Kerme so na pokopališču pokopavali kralje Petindvajsete ali Naptanske dinastije Kraljestva Kuš iz Gornje (južne) Nubije.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 Emberling, Geoff (2011). Nubia: Ancient Kingdoms of Africa. New York: Institute for the Study of the Ancient World. str. 8. ISBN 978-0-615-48102-9.
  2. Bonnet, Charles (2003). The Nubian Pharaohs. New York: The American University in Cairo Press. str. 16–26. ISBN 978-977-416-010-3.
  3. Edwards, David N. (2004). The Nubian Past: An Archaeology of the Sudan. Routledge. ISBN 978-1-134-20087-0.
  4. Bonnet, Charles (2007). Les fouilles archéologiques de Kerma (Soudan): rapport préliminaire sur les campagnes de 2005-2006 et 2006-2007. Musée d'art et d'histoire. str. 1–53. ISBN 978-2-915306-27-9.
  5. "The Story of Africa". www.bbc.co.uk. BBC World Service.
  6. Julian Henderson. The Science & Archaeology of Materials. London: Routledge 200: 54.
  7. W SS. Glazed Faience Tiles found at Kerma in the Sudan. Museum of the Fine Arts, Vol.LX:322, Boston 1962, str. 136.
  8. Peter Lacovara. Nubian Faience. V Florence D. Friendman (ur.). Gifts of the Nile - Ancient Egyptian Faience. London: Thames & Hudson, 1998. str. 46-49.
  9. 9,0 9,1 De Mola, Paul J. Interrelations of Kerma and Pharaonic Egypt. World History Encyclopedia. Pridobljeno 21. junija 2015.