Pojdi na vsebino

Kečiga

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Kečiga

Ohranitveno stanje taksona
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Chordata (strunarji)
Razred: Actinopterygii (žarkoplavutarice)
Red: Acipenseriformes
Družina: Acipenseridae (jesetri)
Rod: Acipenser
Vrsta: A. ruthenus
Znanstveno ime
Acipenser ruthenus
Linnaeus, 1758
Sinonimi[2][3]
Seznam
  • Acipenser pygmaeus Pallas 1814 non Reisinger 1830
  •  ?Acipenser kostera Fitzinger 1832
  •  ?Acipenser koster Gmelin 1774 nomen nudum
  • Acipenser marsiglii Brandt 1833
  • Acipenser kamensis Lovetsky 1834
  • Acipenser gmelini Fitzinger 1836
  • Acipenser aleutensis Fitzinger 1836
  • Acipenser dubius Heckel 1836
  •  ?Acipenser ruthenus var. leucotica Brandt 1853
  • Acipenser ruthenus var. grisescens Brandt 1853
  • Acipenser (Sterletus) kankreni Valenciennes ex Duméril 1870
  • Acipenser (Sterletus) lovetzkyi Duméril 1870
  • Sterledus ruthenus var. sibiricus Dybowski 1874
  • Acipenser jeniscensis Herzenstein 1895
  • Acipenser ruthenus var. albinea Brusina 1902
  • Acipenser ruthenus var. birostrata Brusina 1902
  • Acipenser ruthenus var. obtusirostra Brusina 1902 non Lovetsky 1834
  • Acipenser ruthenus var. septemcarinata Brusina 1902
  • Acipenser ruthenicus Brusina 1902
  • Acipenser sterlet Brusina 1902
  • Acipenser sterleta Güldenstädt 1772
  • Acipenser ruthenus var. albus Antipa 1909
  • Acipenser ruthenus var. erytraea Antipa 1909
  • Acipenser ruthenus var. brevirostris Antipa 1909
  • Acipenser ruthenus ruzskyi Johansen 1946
  • Acipenser ruthenus ruzskyi n. baschmakovae Johansen 1946
  • Acipenser kosterus Fitzinger 1832
  • Euacipenser ruthenus (Linnaeus 1758)
  • Sterledus ruthenus sibiricus Dybowski 1874
  • Sterleta ruthena (Linnaeus 1758)
  • Sterletae ruthena (Linnaeus 1758)
  • Sterletus ruthenus (Linnaeus 1758)

Kečiga (znanstveno ime Acipenser ruthenus) je razmeroma majhna riba iz družine jesetrov, ki je razširjena po Evraziji, kjer poseljuje velike reke porečja Črnega in Kaspijskega morja ter reke, ki se izlivajo v vzhodni del Baltika in v Severno Ledeno morje.[1]

Zaradi pretiranega izlova, onesnaženja in pregrajevanja rek je število kečig v Evropi upadlo do te mere, da je kečiga zdaj uvrščena na seznam IUCN kot ranljiva vrsta.[1]

Kečiga lahko v dolžino doseže od 100 do 125 cm in lahko tehta do 16 kg. Barva hrbta in bokov je med osebki precej različna, trebuh pa je običajno rumenkasto bele barve.

Repna plavut je asimetrična. Od drugih jesetrovk se kečiga loči, ker je manjša in ima daljši, raven, včasih rahlo navzgor zasukan gobec. Po bokih in hrbtu ima večje število manjših koščenih ščitov v 5. vrstah.

Habitat in obnašanje

[uredi | uredi kodo]

Kečigin glavni vir hrane je talno živalstvo, zlasti ličinke žuželk, pa tudi raki in črvi.

Doseže starost od 22 do 25 let. Samci spolno dozorijo med tretjim in sedmim letom, samice pa med četrtim in dvanajstim letom starosti. Drsti se aprila in maja, ribe pa se na drstišča selijo po rečnem toku navzgor. Samica na peščeno dno odloži med 15,000–44,000 iker, najraje v vodo s temperaturo med 12 in 17 °C.

V Sloveniji je bila kečiga včasih relativno pogosta, danes pa je izjemno redka in je uvrščena na Seznam zavarovanih živalskih vrst.

Prehrana

[uredi | uredi kodo]
Kečiga na krožniku

Kečiga je kot delikatesa izjemno priljubljena v Rusiji, kjer se goji in lovi tudi zaradi iker iz katerih se prideluje kaviar izjemne kakovosti.

Reference

[uredi | uredi kodo]
  1. 1,0 1,1 1,2 Gesner, J.; Freyhof, J.; Kottelat, M. (2010). »Acipenser ruthenus«. The IUCN Red List of Threatened Species. IUCN. 2010: e.T227A13039007. doi:10.2305/IUCN.UK.2010-1.RLTS.T227A13039007.en. Pridobljeno 15. januarja 2018.
  2. Froese, R.; Pauly, D. (2017). »Acipenseridae«. FishBase version (02/2017). Pridobljeno 18. maja 2017.
  3. »Acipenseridae« (PDF). Deeplyfish- fishes of the world. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 18. septembra 2017. Pridobljeno 18. maja 2017.