Kasluhejci

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Kasluhejci (hebrejsko כסלחים) so bili staroegipčansko ljudstvo, omenjeno v hebrejski Bibliji in z njo povezano književnostjo. Po Prvi Mojzesovi knjigi 10:14 in Prvi kroniški knjigi 1:12 so bili potomci Hamovega sina Micrajima, praočeta Filistejcev.

Egipčanska oblika njihovega imena Kasluḥet se je ohranila na napisu v templju Kom Ombo.[1] V aramejskih Targumih se je njihova regija imenovala Pentpolitai. Ime izhaja iz grškega Pentapolis, ki se nanaša na severovzhodni del sedanje libijske pokrajine Cirenajka.[2] Drugo ime njihove regije je bilo Pekosim.[2] V Saadi Gaonovem prevodu Pentatevha v arabščino so namesto Kasluhejcev v Prvi Mojzesovi knjigi 10:14 omenjeni Sahidi ("ljudstvo Gornjega Egipta"), namesto Patrosejcev pa Albijimi. Vrstni red Kasluhejcev in Patrosejcev je v različnih prevodih pogosto zamenjan,[2] na splošo pa velja, da so bili Patrosejci sahidsko ljudstvo, Kasluhejci pa pleme iz vzhodne Libije.

Jožef Flavij v svojih Judovskih starinah I, vi, 2 omenja Kasluhejce kot eno od egipčanskih plemen, katerih mesta so bila uničena v etiopski vojni. Po vojni so iz zgodovine izginili tudi Kasluhejci.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Archibald Henry Sayce (2009). The "Higher Criticism" and the Verdict of the Monuments. General Books LLC. str. 91. ISBN 978-1-150-17885-6. Pridobljeno 28. novembra 2010.
  2. 2,0 2,1 2,2 Navigating the Bible. World ORT, 2000, commentary Pathrusim, Casluhim.