Karel Mlajši

Karel Mlajši
Charles le Jeune
Karel Mlajši; Charles le Jeune
Kralj Frankov
Vladanje	25. december 800 – 30. november 811
Kronanje	25. december 800, Rim
Predhodnik	Karel Veliki
Naslednik	Karel Veliki
Rojstvo	772; neznano
Smrt	4. december 811; Bavarska
Zakonci
Potomci; Podrobnost
Oče	Karel Veliki
Mati	Hildegarda Vinzgouvska

Karel Mlajši ali Karel Ingelheimski (francosko Charles le Jeune, nemško Karl der Jüngere) je drugi sin Karla Velikega in prvi z njegovo drugo ženo Hildegardo Vinzgouvsko,^[2] * 772/773, † 30. november 811, Bavarska.

Imel je starejšega polbrata Pipina in brata Karlmana in Ludvika. Ko je Karel Veliki delil Frankovsko cesarstvo med svoje sinove, je Karla izbral za svojega naslednika in kralja Frankov.

Življenje[uredi | uredi kodo]

Karlovega starejšega brata Pipina Grbastega so zaradi sodelovanja v uporu proti svojemu očetu leta 792 poslali v samostan Prüm,^[3] Karlman, ki se je preimenoval v Pipina, in Ludvik pa sta bila imenovana za podkralja Italije oziroma Akvitanije.^[4] Karel je postal vojvoda Ingelheima.

Karel je bil zaposlen predvsem z Bretonci, s katerimi je delil mejo in so se najmanj dvakrat uprli. Njihova upora je zlahka zatrl. Večkrat se je vojskoval tudi s Sasi.

Karla Mlajšega so okoli leta 789 nameravali poročil z Ælfflædo, hčerko Ofa Mercijskega. Ofa je vztrajal, da se zakonska zveza lahko sklene le, če se Berta, hčerka Karla Velikega, poroči z njegovim sinom Ecgfritom. Karel s predlogom ni strinjal. Prekinil je pogajanja in stike z Ofom in zaprl svoja pristanišča angleškim trgovcem.^[5] Odnosi so se kmalu normalizirali in pristanišča so se ponovno odprla. Samo nekaj let kasneje, leta 796, sta Karel Veliki in Ofa sklenila prvo trgovsko pogodbo v angleški zgodovini.

Karel Veliki je Karla Mlajšega vključil v upravljanje Frankovske in Saške, leta 790 tudi Nevstrije, in ga imenoval za vladarja ducatus Cenomannicus, kasnejše Vojvodine Maine.^[6] 25. decembra 800 je bil v Rimu kronan za kralja Frankov. Karel Veliki je bil tega dne kronan za cesarja.

Karel Mlajši je na vojnem pohodu leta 806 pri sedanjem Weißenfelsu ubil vojvodo Lužiških Srbov Miliduha in slovanskega kneza Nesita.^[7] 30. novembra 811 ga je na Bavarskem zadela kap in je umrl.

Nasledstvo[uredi | uredi kodo]

Karel Mlajši ni imel otrok. Ker je pred očetom umrl tudi Pipin Langobardski, je po smrti Karla Velikega Frankovsko cesarstvo nasledil Ludvik Pobožni.

Družinsko drevo[uredi | uredi kodo]

16. Pepin Herstalski

8. Karel Martel

17. Alpaida

4. Pipin Mali

9. Rotruda

2. Karel Veliki

10. Karibert Laonski

21. Bertrada Prümska

5. Bertrada Laonska

1. Karel Mlajši

6. Gerold Vinzgouwski

3. Hildegarda Vinzgouvska

28. Huohing

14. Hnabi Alemanski

7. Ema Alemanska

Sklici[uredi | uredi kodo]

↑ ^1,0 ^1,1 ^1,2 Settipani C. La Préhistoire des Capétiens: Première partie : Mérovingiens, Carolingiens et Robertiens — Villeneuve-d'Ascq: 1993. — P. 203. — ISBN 978-2-9501509-3-6
d:Track:Q1081905 d:Track:Q43295 d:Track:Q13422577
↑ Himiltruda, s katero je imel sina Pipina Grbavega je bila njegova priležnica. Riche, Pierre. The Carolingians, str. 86.
↑ Roger Collins (1998). Charlemagne. University of Toronto Press. str. 125–. ISBN 978-0-8020-8218-3.
↑ Matthias Becher (2003). Charlemagne. Yale University Press. str. 127–. ISBN 978-0-300-10758-6.
↑ Natalie Fryde, Dirk Reitz (2009). Walls, Ramparts, and Lines of Demarcation: Selected Studies from Antiquity to Modern Times. LIT Verlag Münster. str. 41–. ISBN 978-3-8258-9478-8.
↑ Counts of Maine. Pridobljeno 4. novembra 2006.
↑ Vickers, Robert H. (1894). History of Bohemia. Chicago: C. H. Sergel Company. str. 48.

Vladarski nazivi
Karel Mlajši Karolinška dinastija Rojen: 772 Umrl: 30. november 811
Predhodnik: Karel Veliki	Kralj Frankov 800–811 z Karlom Velikim (800–811)	Naslednik: Karel Veliki
Predhodnik: Grifon	Vojvoda Maine 790–811	Naslednik: Ludvik Nemški
Predhodnik: Knez (lech) Češke	Vladar Češke 806–811	Naslednik: Ludvik Pobožni

[&lt;span_class=&quot;wikidata_cite_citetype_Q3331189&quot;_data-entity-id=&quot;Q13422577&quot;&gt;&lt;i_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;[[:fr:Christian_Settipani|Settipani&amp;nbsp;C.]]&lt;/i&gt;_[[:fr:Modèle:Ref-Settipani-PreCapetiens|La_Préhistoire_des_Capétiens]]:_Première_partie_:_Mérovingiens,_Carolingiens_et_Robertiens&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;_—_[[:Villeneuve-d&#039;Ascq|Villeneuve-d&#039;Ascq]]:_1993._—_P.&amp;nbsp;203._—_ISBN_978-2-9501509-3-6&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;[[d:Track:Q1081905]][[d:Track:Q43295]][[d:Track:Q13422577]]&lt;/div&gt;-1] 1,0 ^1,1 ^1,2 Settipani C. La Préhistoire des Capétiens: Première partie : Mérovingiens, Carolingiens et Robertiens — Villeneuve-d'Ascq: 1993. — P. 203. — ISBN 978-2-9501509-3-6
d:Track:Q1081905 d:Track:Q43295 d:Track:Q13422577

[2] Himiltruda, s katero je imel sina Pipina Grbavega je bila njegova priležnica. Riche, Pierre. The Carolingians, str. 86.

[3] Roger Collins (1998). Charlemagne. University of Toronto Press. str. 125–. ISBN 978-0-8020-8218-3.

[4] Matthias Becher (2003). Charlemagne. Yale University Press. str. 127–. ISBN 978-0-300-10758-6.

[5] Natalie Fryde, Dirk Reitz (2009). Walls, Ramparts, and Lines of Demarcation: Selected Studies from Antiquity to Modern Times. LIT Verlag Münster. str. 41–. ISBN 978-3-8258-9478-8.

[6] Counts of Maine. Pridobljeno 4. novembra 2006.

[7] Vickers, Robert H. (1894). History of Bohemia. Chicago: C. H. Sergel Company. str. 48.

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]

[6]

[7]

Normativna kontrola
Splošno	VIAF 1 WorldCat (via VIAF)
Narodne knjižnice	Nemčija
Biografski slovarji	Nemčija