Kaluga

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Kaluga

Калуга
Mesto[1]
Kaluga city, nowadays (collage).jpg
Zastava Kaluga
Zastava
Grb Kaluga
Grb
Kaluga se nahaja v Rusija
Kaluga
Kaluga
Položaj Kaluge v Ruski federaciji
Koordinati: 54°33′N 36°17′E / 54.550°N 36.283°E / 54.550; 36.283
DržavaZastava Rusije Rusija
OblastKaluška oblast[1]
Mestno okrožjeMestno okrožje Kaluga
Glavno mestoMestnega okrožja Kaluga
Prva omemba1371[3]
Upravljanje
 • VrstaMestna duma[4]
 • Načelnik[6]Dimitrij Olegovič Razumovski[5]
Površina
 • Skupno170,5 km2
Nadm. višina
190 m
Prebivalstvo
 (2010)
 • Skupno324.698[2]
 • Gostota1,900 preb./km2
Časovni pasMSK (UTC+03:00)
Poštne številke
248xxx
Omrežna skupina+7 4842
Spletna stranwww.kaluga-gov.ru

Kaluga (rusko Калуга, Kaluga) je mesto in upravno središče Kaluške oblasti Ruski federaciji. Mesto stoji ob reki Oki, 150 km jugozahodno od Moskve. Leta 2010 je imelo 324.698 prebivalcev.[2]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Kaluga je bila ustanovljena sredi 14. stoletja kot obmejna trdnjava Moskovske velike kneževine. V primarnih virih je bila prvič omenjena leta 1371 kot Koluga. Ime izhaja iz ruske besede kaluga – močvirje, barje.[7] V obdobju tatarskih vpadov je bila del obrambne črte na zahodnem bregu Oke. Malo zahodno od Kaluge se je v jeseni 1480 zgodil veliki zastoj na reku Ugri. V srednjem veku je bila Kaluga majhno naselje v posesti knezov Vorotinskih, ki so prebivali malo jugozahodno od sedanjega mesta.

19. januarja 1777 je mestno gledališče, ki ga je ustanovil generalni guverner M.N. Krečetnikov, ozvorilo prvo gledališko sezono.

Kaluga je z Moskvo povezana s starodavno cesto, po kateri se je leta 1812 iz Moskve umikala Napoleonova vojska. Feldmaršal Kutuzov je Francoze ustavil in jih prisili na beg po stari Smolenski cesti, ki so jo Rusi med umikov pred Francozi opustošili.

V Carski Rusiji so v Kalugo izgnali več političnih nasprotnikov, med njimi zadnjega kana Krimskega kanata Šahina Geraja (1786), kirgiškega sultana Arigazi Abdul Aziza (1828), gruzijsko kneginjo Tekle Bagrationi (1834–1835) in avarskega voditelja Imama Šamila (1859–1868).

V drugi svetovni vojni je Kalugo za nekaj časa okupirala nemška vojska med zimskim napadom na Moskvo. Okupacija je trajala od 12. oktobra do 30. decembra 1941. Leta 1944 je Sovjetska zveza vojaške objekte v Kalugi uporabila za interniranje več sto poljskih vojnih ujetnikov, vojakov poljske Domovinske armade, ki so jih ujeli v okolici Vilne.

Galerija[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 Charter of Kaluga Oblast.
  2. 2,0 2,1 Russian Federal State Statistics Service (2011). "Всероссийская перепись населения 2010 года. Том 1" [2010 All-Russian Population Census, vol. 1]. Всероссийская перепись населения 2010 года [2010 All-Russia Population Census] (ruščina). Federal State Statistics Service.
  3. Из фразы Гагарина в столице сделали артобъект.
  4. Representative bodies of the municipality City of Kaluga.
  5. Губернатор произвел кадровые перестановки (ruščina). vest-news.ru. 27. marec 2018. Pridobljeno 27. marca 2018.
  6. Устав муниципального образования "Город Калуга" (ruščina). kaluga-gov.ru. 19. September 2011. Pridobljeno 27. marca 2018.
  7. E.M. Pospelov. Geograficheskie nazvaniya mira. Moskva: Russkie slovari, 1998. str. 181.