Kalaripajatu
Kalaripajatu (IPA: [kɐɭɐɾip:ɐjɐt:ɨ̆]; znan tudi preprosto kot Kalari) je indijska borilna veščina, ki izvira iz Kerale, zvezne države na jugozahodni obali Indije.[1] Kalaripajatu je znan po svoji dolgoletni zgodovini v indijskih borilnih veščinah in je ena najstarejših ohranjenih borilnih veščin na svetu.[2]
Kalaripajatu je omenjen v Vadakan Patukal, zbirki balad, napisanih o Čekavarju iz regije Malabar v Kerali. V Vadakan Patukal je navedeno, da je bilo glavno načelo kalaripajatuja, da se znanje o umetnosti uporablja za nadaljnje vredne namene in ne za napredek lastnih sebičnih interesov.[3] Kalaripajatu je borilna veščina, zasnovana za starodavno bojišče (beseda kalari pomeni 'bojišče'), z orožjem in bojnimi tehnikami, ki so edinstvene za Keralo.
Kot večina indijskih borilnih veščin tudi kalaripajatu vsebuje obrede in filozofije, ki jih je navdihnil hinduizem.[4] Umetnost temelji tudi na medicinskih zdravljenjih na konceptih, ki jih najdemo v starodavnem indijskem medicinskem besedilu, Ajurvedi. Praktiki kalaripajatuja imajo zapleteno znanje o točkah pritiska na človeškem telesu in tehnikah zdravljenja, ki vključujejo znanje ajurvede in joge.[5] Kalaripajatu se poučuje v skladu z indijskim sistemom guru-šišja.[6] Kalaripajatu se razlikuje od mnogih drugih sistemov borilnih veščin na svetu po tem, da se tehnike, ki temeljijo na orožju, učijo najprej, tehnike z golo roko pa nazadnje.[7]
V kalaripajatu so bili vključeni elementi iz tradicije joge kot tudi gibi prstov v nata plesih.[8] Številni južnoazijski borilni slogi ostajajo tesno povezani z jogo, plesom in uprizoritvenimi umetnostmi. Nekatere od koreografiranih sparingov v Kalaripajatuju je mogoče uporabiti za ples in plesalci Kathakali, ki so poznali kalaripajatu, so verjeli, da so opazno boljši od drugih izvajalcev. Nekatere tradicionalne indijske šole klasičnega plesa še vedno vključujejo borilne veščine kot del svojega vadbenega režima.[9]
Kalaripajatu vključuje udarce, brce, spopadanje, prednastavljene oblike, orožje in metode zdravljenja. Bojevniki, izurjeni v kalaripajatu, bi uporabljali zelo lahke in osnovne neprebojne jopiče, saj je bilo v težkih oklepih težko ohraniti prožnost in mobilnost.
Za razliko od drugih delov Indije so bojevniki v Kerali pripadali vsem kastam in religijam.[10] Ženske v keralski družbi so se prav tako usposabljale v kalaripajatuju in to počnejo še danes.
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ »What is Kalaripayattu? (with pictures)«. wiseGEEK (v ameriški angleščini). Pridobljeno 22. decembra 2020.
- ↑ Radhakrishnan, S. Anil (10. januar 2021). »Kalaripayattu academy braces for action«. The Hindu (v angleščini). ISSN 0971-751X. Pridobljeno 7. aprila 2021.
- ↑ Menon, A. Sreedhara (4. marec 2011). Kerala History and its Makers (v angleščini). D C Books. str. 82–83. ISBN 978-81-264-3782-5. Pridobljeno 10. oktobra 2021.
- ↑ Mukherjee, Indrani; Sen, Sanghita (31. maj 2017). »The Kalaripayattu and the Capoeira as Masculine Performances« (PDF). Between. University of St. Andrew. 7 (13): 4. ISSN 2039-6597.
- ↑ »Kalaripayattu And Shaolin Kung Fu - The Malta Independent«. www.independent.com.mt. The Malta Independent. 18. oktober 2009. Pridobljeno 7. aprila 2021.
- ↑ Khullar, Gagan (25. junij 2019). »The ancient martial art of Kalaripayattu in Delhi«. The Hindu. Pridobljeno 21. decembra 2020.
- ↑ Francis, Jibin; Christadoss, B. Beneson Thilager (april 2020). »An Appraisal of Kalarippayattu and Its Association with the Culture of Kerala« (PDF). Bodhi International Journal of Research in Humanities, Arts and Science. 4 (3): 1–2.
{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava) - ↑ Akundi, Sweta (30. julij 2018). »The 'kalari' burner«. The Hindu. Pridobljeno 21. decembra 2020.
- ↑ Luijendijk, D.H. (2008) Kalarippayat: The Essence and Structure of an Indian Martial Art, Oprat, ISBN 978-1-4092-2626-0
- ↑ Zarrilli, Phillip B. (1992). »To Heal and/or To Harm: The Vital Spots (Marmmam/Varmam) in Two South Indian Martial Traditions Part I: Focus on Kerala's Kalarippayattu«. Journal of Asian Martial Arts. 1 (1).
