Ogled vira Južna Holandija

{{grob prevod}}
{{Infopolje Naselje
| name = Južna Holandija
| native_name =  ''Zuid-Holland''
| settlement_type = [[Pokrajine na Nizozemskem|Nizozemska pokrajina]]
| official_name = 
| image_flag               = Flag of Zuid-Holland.svg
| image_shield             = Zuid-holland wapen.svg
| motto                    = ''Vigilate Deo confidentes''<!-- <br>{{small|""}} -->
| anthem                   = ''Lied van Zuid-Holland''<br>{{small|"Pesem Južne Holandije"}}
| image_map                = Zuid-Holland in the Netherlands.svg
| map_alt = 
| map_caption              = Lokacija Južne Holandije na Nizozemskem
| mapsize = 290px
| image_map2 = 
| map_caption2 = 
| mapsize2 = 
| subdivision_type = [[Država]]
| subdivision_name = {{NLD}}
| official_languages       = [[nizozemščina]]
| established_title        = Ustanovitev
| established_date         = 1840 (razdelitev Holandije)
| government_footnotes     =
| government_type = 
| leader_title1 = Kraljevi komisar
| leader_name1 = [[Jaap Smit]] ([[Christen-Democratisch Appèl|CDA]])
| leader_title2 = 
| leader_name2 = 
| leader_title3 = 
| leader_name3 = 
| legislature = 
| seat_type                = Glavno mesto
| seat                     = [[Haag]]
| seat1_type               = Največje mesto
| seat1                    = [[Rotterdam]]
| coordinates              = {{coord|52|00|N|4|40|W|display=inline}}
| area_footnotes           = &nbsp;(2020)<ref>{{navedi splet|url=http://www.waarstaatjeprovincie.nl/Paginas/Ruimtelijke%20ordening/Oppervlakte.aspx|title=Error|accessdate=2022-02-19|archive-date=2020-01-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20200113200643/http://www.waarstaatjeprovincie.nl/Paginas/Ruimtelijke%20ordening/Oppervlakte.aspx|url-status=dead}}</ref>
| area_total_km2           = 3307.86
| area_land_km2            = 2700.07
| area_water_km2           = 607.79
| population_footnotes     = <ref>{{navedi splet|url=https://opendata.cbs.nl/statline/#/CBS/nl/dataset/37230ned/table|title = CBS Statline}}</ref>
| population_total         = 3734481
| population_as_of         = 1. avgust 2021
| population_density_km2   = 1383
| population_demonym       = 
| timezone                 = 
| utc_offset               = 
| area_code_type           = [[Klicna številka]]
| area_code                = 
| blank_name               = BDP (nominalni)<ref>{{navedi splet|url=http://statline.cbs.nl/StatWeb/publication/?VW=T&DM=SLEN&PA=82801ENG&LA=EN|title=Regional key figures; national accounts|publisher=CBS StatLine}}</ref>
| blank_info               = 2016
| blank1_name              = Skupaj
| blank1_info              = 151 mrd. €
| blank2_name              = Na prebivalca
| blank2_info              = 41.000 €
| blank_name_sec2          = [[Human Development Index|HDI]] (2019)
| blank_info_sec2          = 0,943<ref name="GlobalDataLab">{{navedi splet|url=https://hdi.globaldatalab.org/areadata/shdi/|title=Sub-national HDI - Area Database |publisher=Global Data Lab |language=en|access-date=13 September 2018}}</ref><br/>{{color|green|zelo visok}} · 4. od 12
| iso_code                 = NL-ZH
| website                  = www.zuid-holland.nl
| image_map1               = South Holland by Sentinel-2, 2018-06-30.jpg
}}
'''Južna Holandija''' ({{Jezik-nl|'''Zuid-Holland'''}}  {{IPA-nl|ˌzœyt ˈɦɔlɑnt||290 Zuid-Holland.ogg|}}) je pokrajina na  [[Nizozemska|Nizozemskem]] z več kot 3,7 milijona prebivalcev (podatek za oktober 2021)<ref>{{Navedi splet|url=https://opendata.cbs.nl/statline/#/CBS/nl/dataset/37230ned/table|title=CBS Statline}}</ref> in z gostoto prebivalstva približno 1.473 prebivalcev na km<sup>2</sup>, zaradi česar je najbolj poseljena pokrajina v državi in eno najbolj gosto poseljenih območij na svetu. Južna Nizozemska, ki leži ob [[Severno morje|Severnem morju]] na zahodu Nizozemske, pokriva površino 3307&nbsp;km², od tega 607&nbsp;km² je voda. Na severu meji na [[Severna Holandija|Severno Holandijo]], na vzhodu na Utrecht in Gelderland ter na jugu na Severni Brabant in Zeeland. Glavno mesto pokrajine je sedež nizozemske vlade [[Haag]], njeno največje mesto pa je [[Rotterdam]]. Delta Rena-Meuse-Scheldte se izliva skozi Južno Holandijo v Severno morje. Najbolj obremenjeno [[Pristanišče|morsko pristanišče]] v [[Evropa|Evropi,]] pristanišče [[Pristanišče Rotterdam|Rotterdam]], se nahaja v Južni Holandiji.

== Zgodovina ==

=== Zgodnja zgodovina ===
Arheološka odkritja v Hardinxveld-Giessendamu kažejo, da je bilo območje Južne Holandije naseljeno že od 7500 let pred našim štetjem, verjetno nomadski lovci nabiralci. Kmetijstvo in stalna naselja so verjetno nastala okoli 2000 let pozneje, na podlagi izkopavanj v bližini Vlaardingena . V klasični antiki je bila Južna Holandija del [[Rimska provinca|rimske province]] [[Spodnja Germanija|Germania Inferior]], meja [[Rimsko cesarstvo|rimskega cesarstva]] pa je potekala po starem Renu in segala do [[Severno morje|Severnega morja]] blizu Katwijka . Rimljani so ob meji zgradili trdnjave, kot so [[Praetorium Agrippinae]] blizu današnjega [[Valkenburg]]a, [[Matilo]] blizu današnjega [[Leiden|Leidna]] in Albaniana blizu današnjega Alphen aan den Rijn. V bližini današnjega [[Voorburg]]a je bilo ustanovljeno mesto [[Forum Hadriani]]. Zgrajeno je bila po mrežnem načrtu in je obsegalo trg, sodišče, kopališče in več templjev.

Po odhodu Rimljanov je območje pripadlo Frizijskemu kraljestvu, nato pa ga je leta 636 osvojil [[Frankovsko cesarstvo|frankovski]] kralj [[Dagobert I.]] Leta 690 je anglosaški menih Willibrord prispel v bližino Katwijka in mu je frankovski kralj [[Pipin Herstalski|Pepin II]] odobril širjenje [[Rimskokatoliška cerkev|rimskega katolicizma]]. V skladu s tem je ustanovil cerkev v Oegstgeestu, nato pa je bilo celotno območje postopoma pokristjanjeno. Območje je bilo dodeljeno [[Vzhodnofrankovska država|Vzhodnofrankovski državi]] [[Verdunska pogodba|z Verdunsko pogodbo]] leta 843, po kateri je kralj podelil zemljišča Gerolfu, ki mu je pomagal pridobiti deželo. To je bilo rojstvo Grofije Holandija. Gerolfa je kasneje nasledil Dirk I., ki je še naprej vladal Holandiji pod frankovskim kraljem. Leta 1248 je grof Viljem II. ukazal gradnjo Ridderzaala, kar je dokončal njegov sin in naslednik Floris V.
[[Slika:Veen01.jpg|levo|sličica| Osvoboditev [[Leiden|Leidna]] leta 1574]]
[[Slika:Joust_on_the_Hofvijver,_by_Dutch_School_of_the_17th_century.jpg|levo|sličica| Binnenhof pri Hofvijverju, 1625]]
Prvo mesto v Južni Holandiji, ki je prejelo mestne pravice, je bil Dordrecht, kar se je zgodilo leta 1220. Mesto je ohranilo prevladujoč položaj na tem območju, dokler ga v poznem 14. stoletju ni prizadela serija poplav. V istem stoletju se je zgodila tudi vrsta državljanskih vojn v zvezi z nasledstvom grofa Wiljema IV. Prestol sta zahtevala tako njegova hči Jakoba kot njegov brat Janez, slednjega pa je podpiral vojvoda [[Filip Dobri]], [[Burgundija (regija)|burgundski]]. Konflikt se je končal leta 1490, z zmago Janeza.

Na splošno je območje Južne Holandije v poznem srednjem veku ostalo pretežno agrarno. To se je spremenilo okoli leta 1500, ko je Holandija postala najbolj urbanizirano območje v Evropi. Med [[Nizozemska osamosvojitvena vojna|osemdesetletno vojno]] je bilo območje Južne Holendije prizorišče zajetja Briellea, obleganja Leidna in atentata na [[Viljem I. Oranski|Wiljema I. Oranskega]].

[[Republika Nizozemska|Združena Nizozemska]] je leta 1581 razglasila svojo neodvisnost, Holandija pa je hitro postala prevladujoča pokrajina v državi s pomembnimi trgovskimi mesti, kot so [[Leiden]], Delft, Gouda in Dordrecht. Leta 1575 je Wiljem Tihi v Leidnu ustanovil prvo nizozemsko univerzo. [[Haag]], ki je nastal okoli gradu Holandskih grofov, je postal njegovo novo politično središče. Tako Stanovi Holandije kot Generalni stanovi Nizozemske so imeli sedež v Binnenhofu. Nizozemska zlata doba je zacvetela v 17. stoletju. Jug Holandije, takrat pogosto imenovan ''Zuiderkwartier'' (dobesedno "južna četrt"), je bil rojstni kraj in prebivališče znanstvenikov, kot sta [[Antonie van Leeuwenhoek|Antoni van Leeuwenhoek]] in [[Christiaan Huygens]], filozofov, kot sta [[Baruch Spinoza]] in [[Pierre Bayle]], ter slikarjev, kot sta npr. [[Jan Vermeer van Delft|Johannes Vermeer]], [[Rembrandt|Rembrandt van Rijn]] in Jan Steen .

=== Kot pokrajina ===
Pokrajina Južna Holandija, kakršna je danes, izvira iz obdobja francoske vladavine od 1795 do 1813. To je bil čas osupljivih sprememb nizozemskega sistema pokrajin. Leta 1795 je bila razglašena [[Batavska republika]] in stari red je bil v naslednjih letih pometen z vrsto ustavnih sprememb. V ustavi, sprejeti 23. aprila 1798, so bile korenito spremenjene stare meje. Republika je bila reorganizirana v osem departmajev s približno enakim številom prebivalcev. Južna Holandija je bila razdeljena na tri departmaje. Otoki na jugu so bili združeni z Zeelandijo in zahodom Severnega Brabanta, da so oblikovali departma [[Šelda]] in [[Meuse]]. Sever območja je postal departma Delf. Majhna regija na vzhodu območja je postala del departmaja [[Ren]], ki je obsegal velik del Gelderlanda in Utrechta. Leta 1801 so bile stare meje obnovljene, ko je bil ustanovljen departma Holandije. Reorganizacija je bila kratkotrajna, vendar je rodila koncept delitve Holandije, ki je ustvarila manj prevladujoče pokrajine. Leta 1807 je bila Holandija ponovno reorganizirana. Tokrat je bil departma razdeljen na dva dela. Jug, ki je kasneje postal Južna Holandija, se je imenoval departma Maasland. Tudi to ni trajalo dolgo. Leta 1810 so bile vse nizozemske province vključene v [[Prvo Francosko cesarstvo|francosko cesarstvo]], Maasland pa se je preimenoval v Bouches-de-la-Meuse .
[[Slika:Rotterdam,_Laurenskerk,_na_bombardement_van_mei_1940.jpg|sličica| Središče [[Rotterdam]]a v ruševinah po Rotterdamskem bombardiranju leta 1940]]
Po porazu Francozov leta 1813 je ta organizacija ostala nespremenjena kakšno leto. Ko je bila uvedena ustava iz leta 1814, je bila večina meja povrnjena v stanje pred francoskim obdobjem . Sever in jug Holandije sta bila ponovno združena kot pokrajina Holandija. Vendar delitev ni bila popolnoma razveljavljena. Od svoje ponovne ustanovitve leta 1814 je imela Holandija vedno dva kraljeva komisarja, enega za sever in enega za jug. Čeprav je bila pokrajina ponovno združena, sta bili obe območji na nek način še vedno obravnavani različno in ideja o delitvi Holandije je ostala živa. Leta 1840 je bilo sklenjeno, da se Holandija ponovno razdeli na [[Severna Holandija|Severno]] in Južno Holandijo, ker je bila pokrajina Holandija preveč prevladujoča po površini, prebivalstvu in bogastvu. V poznem 20. in v začetku 21. stoletja je bilo pet občin prenesenih iz Južne Holandije v Utrecht; Oudewater leta 1970, Woerden leta 1989, Vianen leta 2002, Leerdam in Zederik leta 2019.

Gradnja Nieuwe Waterweg leta 1863 je pomenila začetek rasti [[Pristanišče Rotterdam|pristanišča Rotterdam]]. 14. maja 1940, med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]], je bilo središče [[Rotterdam]]a uničeno z nemškim bombardiranjem. Nemška okupacija Nizozemske, ki je sledila, je povzročila protijudovske ukrepe, številni pripadniki nizozemskega odpora pa so bili ujeti in usmrčeni na Waalsdorpervlakte . Hkrati je bil ob obali zgrajen [[Atlantski zid]]. Po drugi svetovni vojni, leta 1953, je jug Južne Holandije močno prizadela poplava Severnega morja, ki je vzela življenja 677 južnim Holandcem. Po tem se je nizozemska vlada odločila za gradnjo [[Projekt Delta (Nizozemska)|Delta Works]], ki se je končala z dokončanjem Maeslantkeringa leta 1997.

== Geografija ==
Južna Holandija pokriva območje 3403&nbsp;km², od tega je 585&nbsp;km² voda. Meji na [[Severno morje]] na zahodu, [[Severna Holandija|Severno Holandijo]] na severu, Utrecht in Gelderland na vzhodu ter Severni Brabant in Zeeland na jugu. Poleg sipin ob obali Severnega morja je pokrajina skoraj v celoti ravninska in večinoma sestavljena iz [[polder]]jev. Središče Južne Holandije in območje ob obali na zahodu sta večinoma urbana, del somestja Randstad, medtem ko je vzhod pokrajine bolj agraren in pripada Groene Hartu, dobesedno ''Zelenemu srcu''. Jug pokrajine je skupek otokov v delti Ren–Meuse–Šelda. Zaradi popisnih razlogov je Južna Holandija razdeljena na štiri regije: Rijnmond, jug, zahod in vzhod .

Duin-en Bollenstreek je regija na severozahodu Južne Holandije, okoli Katwijka, kjer se nahajajo obalne sipine in gojijo cvetlične čebulice. Južno od regije ležijo večinoma pašniki na peščenih tleh, ki tvorijo prehod v bolj urbano območje. To mestno območje poteka vzdolž starega Rena, od Katwijka preko Rijnsburga do [[Leiden|Leidna]] in Zoeterwoude-Rijndijka. Južno od Leidna in severno od [[Haag]]a leži območje, kjer pokrajina sipin, ki mejijo na Severno morje na zahodu, prehaja v pokrajino šote bolj na vzhodu. Najbolj vzhodna konica Južne Holandije je del De Biesbosch, enega največjih nizozemskih narodnih parkov in enega zadnjih sladkovodnih območij plimovanja v Evropi. Drugi parki v Južni Holandiji, čeprav ni narodnih parkov, vključujejo Delftse Hout vzhodno od Delfta,<ref>{{Navedi splet|url=http://commons.wikimedia.org/wiki/Category:Delftse_Hout|title=Category:Delftse Hout|publisher=Wikimedia Commons}}</ref> Ackerdijkse Plassen, ptičji rezervat severno od Rotterdama,<ref>{{Navedi splet|url=http://www.natuurmonumenten.nl/ackerdijkse-plassen|title=Ackerdijkse plassen web page in Dutch|accessdate=4 December 2013|archiveurl=https://web.archive.org/web/20131019073245/http://www.natuurmonumenten.nl/ackerdijkse-plassen|archivedate=19 October 2013}}</ref> ter Buytenpark in Westerpark blizu Zoetermeerja.<ref>[http://www.zoetermeer.nl/sport-vrije-tijd/parken_3397/item/westerpark_27739.html Page in Dutch about Westerpark on site Zoetermeer municipality] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131212061118/http://www.zoetermeer.nl/sport-vrije-tijd/parken_3397/item/westerpark_27739.html|date=12 December 2013}}</ref> Kagerplassen je zbirka jezer severovzhodno od Leidna, priljubljenih za čolnarjenje, vodne športe, ribolov, kampiranje in sprehode.

Južni del Južne Holandije sestavljajo številni [[otok]]i delte [[Ren]]–[[Meuse]]–[[Šelda]]. Čeprav so tehnično otoki v smislu, da so obkroženi z rekami, kanali ali drugimi vodnimi telesi, je večina teh otokov dobro povezana z ostalim delom pokrajine prek mostov, predorov in jezov. Južni otoki, predvsem Goeree-Overflakkee (1 na zemljevidu), Tiengemeten (2), Hoeksche Waard (6) in Voorne-Putten (4/5), so večinoma agrarni, medtem ko so bolj na severu otoki bolj urbani, kot so Dordrecht (7), IJsselmonde (9) in Rozenburg (10), medtem ko se drugi otoki, kot je Rozenburg (10), večinoma uporabljajo za petrokemično industrijo. Ta mesta skupaj tvorijo somestje Rijnmond s središčem v mestu [[Rotterdam]]. Skupaj s Haaglandenom (s središčem v [[Haag]]u ) in Delflandom (s središčem v Delftu ) na severu ter z Drechtstedenom na jugovzhodu, ta aglomerat tvori južno krilo somestja Randstad, ki se razteza čez Južno Holandijo, Severno Holandijo in Utrecht.

Druge regije v Južni Holandiji vključujejo Alblasserwaard, Gouwestreek ("Območje Gouwe "), Hoeksche Waard, Krimpenerwaard, Rijnland ("Porenje"), Rijnstreek (" [[Ren]]sko območje"), Vijfheerenlanden in Westland (približno vključno s Hook of Holland in občinami Westlanda in Midden-Delflanda ).<gallery widths="200" heights="180">
Slika:2013-Top33-P08-Zuid-Holland.jpg|Topografska mapa Južne Holandije leta 2013
Slika:RMSDeltaNorth.jpg|Satelitska slika  [[Delta Ren–Meuse–Šelda|Delte Ren–Meuse–Šelda]], ki prikazuje otoke Južne Holandije
</gallery>

=== Podnebje ===
Tako kot ostala Nizozemska ima tudi Južna Holandija zmerno oceansko podnebje, razred Cfb po [[Köppnova podnebna klasifikacija|Köppenovi podnebni klasifikaciji]]. Na podnebje vplivata Severno morje in [[Atlantski ocean]], kar ima za posledico razmeroma hladnejša poletja in milejše zime. Deževne plohe so pogoste v jesenskih in zimskih sezonah. Zaradi ravne površine tudi neurja v zimskem času niso redka. Čeprav dežuje vse leto, je prvih šest mesecev v letu razmeroma suho. Vzhodni vetrovi lahko povzročijo začasne kontinentalne podnebne razmere z razmeroma toplimi in suhimi poletji ter mrzlimi in nevihtnimi zimami. Temperatura se spreminja med 2&nbsp;°C in 6&nbsp;°C pozimi in 17&nbsp;°C in 20&nbsp;°C poleti.

=== Občine ===
[[Slika:Prov-Zuid-Holland-OpenTopo.jpg|sličica|300x300_pik| Zemljevid Južne Nizozemske, 2019]]
Južna Holandija je razdeljena na 52 občin.

== Gospodarstvo ==
[[Bruto domači proizvod]] (BDP) regije je leta 2018 znašal 163,8 milijarde evrov. To prispeva k bruto domačemu proizvodu Nizozemske za 21,2 %. BDP na prebivalca, prilagojen kupni moči, je v istem letu znašal 38.700 € ali 128 % povprečja EU27.<ref>{{Navedi splet|url=https://ec.europa.eu/eurostat/documents/2995521/10474907/1-05032020-AP-EN.pdf/81807e19-e4c8-2e53-c98a-933f5bf30f58|title=Regional GDP per capita ranged from 30% to 263% of the EU average in 2018|website=Eurostat}}</ref> Delovna sila Južne Holandije je 1.661.000 ljudi; 47,1 % celotnega prebivalstva. Stopnja brezposelnosti je bila v letu 2013 6,1-odstotna.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.ing.nl/Images/ING-Regios-in-economisch-perspectief-2013-december2012_tcm7-125821.pdf?id=20140410063759|title=Regio's in economisch perspectief 2013|date=30 November 2012|format=PDF|accessdate=15 April 2014|language=nl|archivedate=16 April 2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140416182240/http://www.ing.nl/Images/ING-Regios-in-economisch-perspectief-2013-december2012_tcm7-125821.pdf?id=20140410063759}}</ref>

Glavni sektorji gospodarske dejavnosti v tej pokrajini so med drugim:

* Vrtnarstvo je pomemben sektor v Južni Holandiji. Pokrajina je dom okoli 2550 podjetij z rastlinjaki, kar je približno polovica celotnega nizozemskega.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.nu.nl/economie/2939691/leegstand-van-kassen-in-westland-dreigt.html|title=Leegstand van kassen in Westland dreigt|publisher=Nu.nl|date=22 October 2012|accessdate=29 April 2014|language=nl}}</ref> Natančneje, Westland je dobro znan po svoji intenzivni hortikulturi. Rastlinjaki v tej regiji pokrivajo površino 2750 ha,<ref>{{Navedi splet|url=https://economie.rabobank.com/PageFiles/3590/De%20Kracht%20van%20het%20Westland%202008.pdf|title=De Kracht van het Westland|date=2008|accessdate=29 April 2014|language=nl|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140429191219/https://economie.rabobank.com/PageFiles/3590/De%20Kracht%20van%20het%20Westland%202008.pdf|archivedate=29 April 2014}}</ref> zaradi česar je največje območje rastlinjakov na svetu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gemeentewestland.nl/ondernemen/glastuinbouw|title=GLASTUINBOUW|publisher=Westland.nl|date=22 October 2012|accessdate=29 April 2014|language=nl}}</ref>
* Gojenje cvetnih čebulic ;
* [[Pristanišče Rotterdam]] ;
* Petrokemična industrija, zlasti v bližini rotterdamske soseske Pernis ; (Shellova rafinerija je največja rafinerija nafte v Evropi in ena največjih na svetu);
* Storitveno usmerjeno gospodarstvo Haaga, kjer številna delovna mesta ponuja nacionalna vlada (od katerih so glavni upravni deli nastanjeni v tem mestu), mednarodne institucije in sedeži več velikih mednarodnih podjetij;
* Dejavnosti, povezane s turizmom (med drugim v zgodovinskih krajih, kot je Delft, in v več obmorskih krajih);
* Gospodarski ribolov ; glavna ribiška kraja Južne Holandije sta Katwijk in Scheveningen;
* [[Živinoreja]], katere glavni sektor je v tej pokrajini mlečna industrija.

== Vera ==
{{Expand section|small=no}}
{{Pie chart
|thumb = right
|caption = Religija v Južni Holandiji (2015)<ref name="religieus">[https://www.cbs.nl/nl-nl/nieuws/2016/51/helft-nederlanders-is-kerkelijk-of-religieus Helft Nederlanders is kerkelijk of religieus], CBS, 22 December 2016</ref>
|label1 = Neverujoči
|value1 = 52,2
|color1 = Gray
|label2 = [[Protestantska cerkev Nizozemske]]
|value2 = 18,2
|color2 = DodgerBlue
|label3 = [[Katoliška cerkev|Katolicizem]]
|value3 = 14,5
|color3 = DarkOrchid
|label4 = Islam
|value4 = 7,5
|color4 = Green
|label5 = Drugo 
|value5 = 7,5
|color5 = Turquoise
}}

== Reference ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
{{Commons category|South Holland}}
{{Wikivoyage|South Holland}}
* [http://www.zuid-holland.nl/ Spletno mesto province Južna Nizozemska] (v nizozemščini)
* [https://web.archive.org/web/20080407013835/http://www.zuid-holland.nl/foreign-visitors.htm Angleška domača stran na spletni strani Province of South Holland] (omejene informacije v angleščini)
* [http://www.deltaworks.org Spletno mesto Deltaworks o zaščiti pred poplavami v delti reke Južne Nizozemske]

{{Authority control}}

[[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]]
[[Kategorija:Pokrajine Nizozemske]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1840]]
[[Kategorija:Holandija]]
[[Kategorija:Južna Holandija| ]]