Josip Hohnjec

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Josip Hohnjec
Portret
Rojstvo1. januar 1873({{padleft:1873|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:1|2|0}})
Bistrica ob Sotli
Smrt14. februar 1964({{padleft:1964|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:14|2|0}}) (91 let)
Šmartno ob Paki
Državljanstvo SFRJ
 Kraljevina Jugoslavija
 Avstro-Ogrska
Poklicpolitik, filozof, teolog, duhovnik

Josip Hohnjec, slovenski teolog, filozof, politik in pedagog, * 1. januar 1873, Bistrica ob Sotli, † 14. februar 1964, Šmartno pri Velenju.

V letih 1885-1897 je študiral bogoslovje v Mariboru. Avgusta 1897 je bil nameščen za kaplana v Podsredi, a je že po nekaj tednih odšel na Dunaj v Avguštinej, kjer je leta 1901 promoviral za doktorja teologije. Leta 1905 je bil imenovan za profesorja dogmatike na bogoslovnem učiteljišču v Mariboru. Na Visoki bogoslovni šoli v Mariboru je dogmatično teologijo predaval v letih 1905−1919 in 1927-1941. Bil je tudi rektor mariborske visoke bogoslovne šole in predsednik Prosvetne zveze v Mariboru.[1] Pred vojno se je posvečal predvsem delu v nepolitičnih organizacijah, verskim, prosvetnim, narodno-obrambnim in gospodarskim dejavnostim v SKSZ za Štajersko, katere podpredsednik je bil (predsednik od leta 1919). Leta 1917 se je zelo trudil za populariziranje Majniške deklaracije in tako prišel v politiko. Ob prevratu je bil podpredsednik Narodnega sveta v Mariboru ter je leta 1919 kot član delegacije SLS odšel v Začasno narodno predstavništvo v Beograd. Leta 1920 je bil izvoljen za narodnega poslanca v Ustavodajno skupščino Kraljevine SHS,[1] kjer je izdatno sodeloval v ustavnem odseku. Leta 1925 je bil izvoljen v izvršilni odbor SLS za mariborsko volilno okrožje.[1] Narodni poslanec je ostal do leta 1929, kjer je bil znan zaradi svojih načelnih, dobro pripravljenih in strokovno podkrepljenih govorov. Bil je tudi podpredsednik narodne skupščine.

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 1,2 Maksimiljan Fras, Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas, Maribor, 2013. (COBISS)

Glej tudi[uredi | uredi kodo]