Fran Josip Knaflič

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Josip Fran Knaflič)
Jump to navigation Jump to search
Fran Josip Knaflič
Portret
Rojstvo4. marec 1880({{padleft:1880|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:4|2|0}})
Šmartno pri Litiji
Smrt13. november 1949({{padleft:1949|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:13|2|0}}) (69 let)
Ljubljana
DržavljanstvoFlag of Yugoslavia (1918–1941).svg Kraljevina Jugoslavija
Flag of Austria-Hungary (1869-1918).svg Avstro-Ogrska
Poklicpisatelj, dramatik, prevajalec, novinar

Fran Josip Knaflič, slovenski pisatelj, dramatik, prevajalec in časnikar, * 4. marec 1880, Šmartno pri Litiji, † 13. november 1949, Ljubljana.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Študiral je v Zürichu in na Dunaju. Kot časnikar je služboval v Trstu, Sarajevu in Ljubljani. 1905–1908 je bil v Trstu pri dopisnem uradu, pisal za Edinost in bil intendant, dramaturg in gledališki kritik za predstave Slovenskega gledališča v Trstu. V Sarajevu je prevzel načelništvo tiskovnega urada, po prvi vojni izdajal tam časnike Le Messager de Sarajevo, Sarajevoer Bote, Sava). 1925 se je vrnil v Ljubljano in pisal za ljubljansko časopisje, priložnostno je v Mariboru izdajal revijo Razgled.

Pisal je prozo v slovenščini, nemščini in hrvaščini. Njegovo prvo literarno delo, potopisna pripoved Ob Balkanu (Dom in svet 1897-1898), je nastala pod vplivom Karla Maya. Prevajal je Tolstoja (Kazaki), Turgenjeva (Tuji kruh), Cooperja (Vohun), Čehova idr.

Njegova prva tragedija v treh dejanjih iz leta 1898 Težke verige se je izgubila. Enodejanke Grlica niso igrali. 1924 je napisal politično satiro Hudič, 1925 pa petdejanko Domovina.[1]) Tudi petdejanke Počitniški dom niso uprizorili. Veselo trodejanko Kmečki teater (Naš val 1934) je posvetil spominu na Frana Milčinskega so v režiji Ferda Delaka igrali v Mariboru kot operetni libreto Majda. Bil je eden prvih Slovencev, ki je napisal osnutek filmskega scenarija.

Bibliografija[uredi | uredi kodo]

Proza[uredi | uredi kodo]

  • Ob Balkanu, potopisni roman, (1897-1898)
  • Popotnikove povesti, povesti z bolgarsko tematiko, (1909)
  • Tri rože, zbirka novel, (1930) (COBISS)
  • v rokopisu roman Zadnji dolg
  • Lov za skrivnostmi, zbirka treh povesti o detektivu Egidiju Kresu, (1944) (COBISS)
  • Izdajalec Gogo, povest, (1960) (COBISS)

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. DS 1927, 190.