Jedrska elektrarna Zaporožje

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jedrska elektrarna Zaporožje
Dva hladilna stolpa na levi in šest zgrad z reaktorji - fotografirano iz obale Nikopola. Večja zgradba med hladilnima stolpoma in reaktorji, sta dva visoka dimnika termoelektrarne Zaporožje, izza jedrske elektrarne.
Zemljevid
Uradno imeЗапорізька атомна електростанція
DržavaUkrajina
LegaEnergodar, Zaporoška oblast
Koordinati47°30′30″N 34°35′04″E / 47.50833°N 34.58444°E / 47.50833; 34.58444Koordinati: 47°30′30″N 34°35′04″E / 47.50833°N 34.58444°E / 47.50833; 34.58444
StatusIzklopljena
Začetek gradnjeEnota 1: 1 . april 1980
Enota 2: 1 . januar 1981
Enota 3: 1. april 1982
Enota 4: 1. april 1983
Enota 5: 1. november 1985
Enota 6: 1. junij 1986
Datum zagonaEnota 1: 25. december 1985
Enota 2: 15. februar 1986
Enota 3: 5. marec 1987
Enota 4: 14. april 1988
Enota 5: 27. oktober1989
Enota 6: 17. september 1996
LastnikiEnergoatom
UpravljalecEnergoatom
Jedrska elektrarna
Reaktorji6
Tip reaktorjaPWR
Dobavitelj reaktorjevAtomstroyexport
Hladilni stolpi2
Vir hlajenjaKahovsko zajezitveno jezero (Dneper)
Toplotna kapaciteta6 × 3000 MWth
Proizvodnja energije
Units operational6 × 950 MW
Make and model6 × VVER-1000/320
Načrtovana zmogljivost5700 MW
Faktor zmogljivosti58,68%
Letna neto proizvodnja
  • 29.299 GWh (2016)
  • 38.000 GWh
Zunanje povezave
Spletna stranwww.npp.zp.ua/en [mrtva povezava]
[uredi v Wikipodatkih]

Jedrska elektrarna Zaporožje (ukrajinsko Запорізька атомна електростанція, latinizirano: Zaporiz'ka atomna elektrostancija) v jugovzhodni Ukrajini je največja jedrska elektrarna v Evropi in med 10 največjimi na svetu. Zgradila jo je Sovjetska zveza blizu mesta Energodar, na južni obali Kahovskega akumulacijskega jezera na reki Dneper. Upravlja ga Energoatom, ki upravlja tudi druge tri ukrajinske jedrske elektrarne.

Elektrarna ima 6 tlačnovodnih jedrskih reaktorjev VVER-1000 (PWR), od katerih vsak uporablja 235U (LEU)[1] in proizvede 950 MWe, s skupno izhodno močjo 5.700 MWe.[2] Prvih pet je bilo zaporedoma zagnanih med letoma 1985 in 1989, šesti pa je bil dodan leta 1995. Elektrarna proizvede skoraj polovico električne energije v državi, pridobljene iz jedrske energije,[3] in več kot petino celotne električne energije, proizvedene v Ukrajini.[4] V bližini se nahaja termoelektrarna Zaporožje.

Operativno stanje[uredi | uredi kodo]

Leta 2017 so bila dokončana posodobitvena dela na bloku 3, kar je omogočilo 10-letno podaljšanje življenjske dobe do leta 2027.[3] V letu 2021 so bila zaključena posodobitvena dela na bloku 5, ki so omogočila podaljšanje življenjske dobe za 10 let. [5]

Ruska okupacija elektrarne 2022[uredi | uredi kodo]

4. marca 2022 so ruske sile med bitko pri Energodarju med rusko invazijo na Ukrajino leta 2022 zavzele obe elektrarni.[6][7][8][9] Med ruskim napadom je bilo poškodovanih več stavb na območju elektrarne.[10][11] Krogla večjega kalibra je prebila zunanjo steno stavbe reaktorja 4 in topovska granata transformator reaktorja 6.[12] Od 12. marca 2022 naj bi bila elektrarna pod nadzorom ruske družbe Rosatom.[13]

Elektrarno je po 3. septembru 2022 večkrat obiskala mednarodna agencija za jedrsko energijo, ki je poročala, da je v elektrarni nameščena ruska vojska in da so na njenem območju nameščene mine.[14][15][16] Od okupacije naprej elektrarna ne proizvaja električne energije.[17] 6. junija 2023 je uničenje jezu Kahovka povzročilo presušitev Kahovskega akumulacijskega jezera, ki se je uporabljal za hlajenje elektrarne, kar pa v času neobratovanja elektrarne ni pomenilo nevarnosti.[18] Od 13. aprila 2024 je vseh 6 reaktorjev popolnoma izklopljenih.[19]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ Kosourov, E.; Pavlov, V.; Pavlovcev, A.; Spirkin, E. (2003), Improved VVER-1000 fuel cycle (PDF), Moscow, Russia: RRC Kurchatov Institute, pridobljeno 5. marca 2022
  2. ↑ »Nuclear Power Plants in Lithuania & Ukraine«. Industcards.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9. decembra 2012. Pridobljeno 31. avgusta 2010.
  3. ↑ 3,0 3,1 »Zaporozhe 3 enters next 10 years of operation«. World Nuclear News. 7. november 2017. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. novembra 2017. Pridobljeno 8. novembra 2017.
  4. ↑ »SS "Zaporizhzhia NPP"«. www.energoatom.com.ua. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. oktobra 2020. Pridobljeno 25. oktobra 2020.
  5. ↑ »Energoatom marks life extension of Ukraine's Zaporozhye 5«. Nuclear Engineering International. 1. februar 2021. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. oktobra 2021. Pridobljeno 1. februarja 2021.
  6. ↑ Polityuk, Pavel; Vasovic, Aleksandar; Irish, John (4. marec 2022). »Russian forces seize huge Ukrainian nuclear plant, fire extinguished«. Reuters (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. marca 2022. Pridobljeno 4. marca 2022.
  7. ↑ Daniel Ten Kate, David Stringer (4. marec 2022). »Russian Forces Occupy Site of Nuclear Plant as Fire Contained«. Bloomberg. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. marca 2022. Pridobljeno 4. marca 2022.
  8. ↑ Boynton, Sean (4. marec 2022). »Russian troops capture Europe's largest power plant in Ukraine after intense battle«. Global News. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. marca 2022.
  9. ↑ »Russia Seizes Ukraine Nuclear Plant Hours After Attack: 10 Points«. NDTV.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. marca 2022. Pridobljeno 4. marca 2022.
  10. ↑ »Video analysis reveals Russian attack on Ukrainian nuclear plant veered near disaster«. NPR. 11. marec 2022. Pridobljeno 1. aprila 2022.
  11. ↑ »IAEA appeal after shelling and fire at Zaporozhe«. World Nuclear News. 4. marec 2022. Pridobljeno 4. marca 2022.
  12. ↑ Santora, Marc; Kramer, Andrew E. (23. avgust 2022). »In Ukraine, a nuclear plant held hostage«. New York Times. Pridobljeno 28. avgusta 2022.
  13. ↑ Petrenko, Roman (12. marec 2022). »Invaders seize Zaporizhzhia power plant and claims it is part of Rosatom«. Ukrayinska Pravda (v angleščini). Pridobljeno 12. marca 2022.
  14. ↑ »Factbox: Seven recommendations the IAEA makes in its Ukraine report«. Reuters. 6. september 2022. Pridobljeno 6. septembra 2022.
  15. ↑ »Nuclear Safety, Security and Safeguards in Ukraine: 28 April - 5 September 2022« (PDF). IAEA. 6. september 2022. str. 13–16, 46–48. Pridobljeno 6. septembra 2022.
  16. ↑ »Update 207 – IAEA Director General Statement on Situation in Ukraine«. IAEA. 19. januar 2024. Pridobljeno 16. februarja 2024.
  17. ↑ »Ukraine's Russian-occupied Zaporizhzhia nuclear plant suffered power outage, energy ministry says«. reuters.com. Reuters. 2. december 2023. Pridobljeno 26. januarja 2024.
  18. ↑ Borger, Julian (6. junij 2023). »Ukrainian dam collapse 'no immediate risk' to Zaporizhzhia nuclear plant«. The Guardian (v britanski angleščini). ISSN 0261-3077. Pridobljeno 16. aprila 2024.
  19. ↑ »IAEA: All reactors at Zaporizhzhia Nuclear Power Plant put into state of cold shutdown«. kyivindependent.com. Kyiv Independent. 14. april 2024. Pridobljeno 15. aprila 2024.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Jedrska_elektrarna_Zaporožje&oldid=6205321«