Janko Babnik
Janko Babnik | |
---|---|
![]() | |
Rojstvo | 9. maj 1861 Ljutomer |
Smrt | 21. december 1927 (66 let) Ljubljana |
Državljanstvo | ![]() ![]() ![]() |
Poklic | pravoznanec, sodnik, urednik |
Janko Babnik, slovenski pravnik, * 9. maj 1861, Ljutomer, † 21. december 1927, Ljubljana.
Življenje in delo
[uredi | uredi kodo]Po končani gimnaziji v Mariboru je na Dunaju študiral pravo in 1884 tam tudi doktoriral. V sodni službi je bil v Ljutomeru, Ljubljani in Litiji, nato sodni pristav v Logatcu in od 1894 v Ljubljani. Leta 1898 je postal svetnik pravosodnega ministrstva na Dunaju. Po razpadu Avstro-Ogrske je v novi državi vodil reorganizaciji sodstva v Sloveniji, bil upravitelj beograjskega Ministrstva pravde v Ljubljani in prav tam v letih 1922−1927 predsednik Višjega deželnega apelacijskega sodišča. Napisal je delo o najstarejši slovenski pravni zgodovini, ki ga je objavil že kot študent in je bilo dolga leta edini pregled te snovi v Sloveniji. Ukvarjal pa se je med drugum tudi s pravno terminologijo in bil urednik strokovnega lista Slovenski pravnik.[1]
Bibliografija
[uredi | uredi kodo]Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Viri
[uredi | uredi kodo]- ↑ Enciklopedija Slovenije. (1987). Knjiga 1. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- »Babnik Janko«. Slovenski biografski leksikon. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013 – prek Slovenska biografija.