Janez Krstnik Kersnik

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Janez Krstnik Kersnik
Portret
Rojstvo26. marec 1783({{padleft:1783|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:26|2|0}})
Moste, Žirovnica
Smrt24. junij 1850({{padleft:1850|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:24|2|0}}) (67 let)
Ljubljana
DržavljanstvoFlag of the Habsburg Monarchy.svg Avstrijsko cesarstvo
Heiliges Römisches Reich - Reichssturmfahne vor 1433 (Nimbierter Adler).svg Sveto rimsko cesarstvo
Poklicfizik

Janez Krstnik Kersnik, slovenski narodni buditelj, profesor, naravoslovec, filozof, teolog, * 26. marec 1783, Moste, † 24. junij 1850, Ljubljana.

Življenje[uredi | uredi kodo]

Nagrobnik Janeza Krstnika Kersnika na Navju v Ljubljani. Nagrobnik iz ihanskega marmorja so mu leta 1855 postavili bivši učenci s posvetilom: praeceptori optimo dilectissimo grata iuventus - najboljšemu učitelju, nadvse spoštovanemu, hvaležna mladina.[1]

Janez Krstnik Kersnik se je rodil v premožni kmečki in obrtniški družini v Mostah pri Žirovnici. Ker se družina ukvarjala tudi z žagarstvom, se je pri njih po domače reklo pri Žagarjevih. Z odličnim uspehom je končal latinske šole, dva filozofska in en bogoslovni letnik na liceju v Ljubljani. Takoj po končanem študiju je leta 1804 nastopil službo učitelja na ljubljanski normalki, leta 1808 pa je bil nastavljen kot redni profesor fizike na ljubljanskem liceju, kar je ostal vse do svoje smrti. Čeprav je pouk na liceju potekal v nemščini, se je zavzemal za slovenski jezik in to ljubezen vspodbujal tudi pri svojih učencih. Pri svojih dijakih je užival velik ugled, ki so mu za njegov god vsako leto pripravili praznovanje s petjem, baklado in umetnim ognjem pod Turnom ali na Rožniku.[2]

Janez Krstnik Kersnik je bil učitelj in prijatelj Matije Čopa in Franceta Prešerna, na katera je imel kot starejši vrstnik in bližnji sokrajan velik vpliv.

Poročen je bil z Marijo Matovic, ki je bila italijanskega rodu. Rodilo se jima je devet otrok. Vsi otroci so se šolali. Sin Jožef Kersnik je postal pravnik. Ko je bil Jožef sodni zapisnikar na Brdu pri Lukovici je spoznal Berto Höffern, hčerko graščakinje Ivane, lastnice brdskega gradu. Rodil se jima je Janko Kersnik, slovenski pisatelj, politik in notar.

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. Benedik, Martin: IN PIAM MEMORIAM e2, Teološka fakulteta, Ljubljana, 2013, str. 32 (COBISS)
  2. Ivan Grafenauer: Janez Krstnik Kersnik (1783–1850), Slovenska biografija