Jana Seymour

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Jane Seymour)
Jump to navigation Jump to search
Jana Seymour
Portret
Angleška kraljica
Obdobje vladanja 30. may 1536 – 24. oktober 1537
Kronanje 4. junij 1536
Zakonec Henrik VIII. Angleški
Potomci Edvard VI. Angleški
Hiša Seymour
Oče Sir John Seymour
Mati Margery Wentworth
Rojstvo 1508[1]
Smrt 24. oktober 1537
Hampton Court Palace
Pokop 12. november 1537
Kapela Sv. Jurija, grad Windsor
Vera Rimokatolicizem
Podpis Jane Seynour Signature.svg

Jana Seymour (angleško Jane Seymour), angleška kraljica, * med 1507 in 1509, verjetno Wiltshire, † 24. oktober 1537, Hampton Court Palace, London

Jana je bila tretja in najljubša žena kralja Henrika VIII.. Kot kraljica Anglije je nasledila Ano Boleyn, ki je bila obglavljena maja 1536 zaradi incesta. Umrla je zaradi poporodnih zapletov manj kot dva tedna po rojstvu svojega edinega otroka, sina, ki je vladal kot Edvard VI.. Bila je edina žena Henrika, ki je prejela kraljevski pogreb in je bila pokopana poleg njega v kapeli Svetega Jurija.

Rojstvo[uredi | uredi kodo]

Jana se je najverjetneje rodila v Wulfhallu v Wiltshiru kot hčerka sira Johna Seymoura in Margere Wentworth. Po svojem očetu je potomka kralja Edvarda III. Angleškega. Zaradi tega sta ona in njen mož bratranec in sestrična v petem kolenu. Poleg tega sta bili ona in Ana Boleyn (druga žena Henrika VIII.) polsestrični v drugem kolenu, saj sta imeli isto prababico, Elizabeto Cheney.

Jana je bila šesti otrok in prva hčerka Johna in Margere. Njena starša sta se poročila 22. oktobra 1494. Skupaj sta imela devet otrok, najprej pet sinov in potem še štiri hčerke. Njena mama je njenega očeta preživela za petnajst let in se ni nikoli več poročila, kar naj bi po besedah zgodovinarke Elizabeth Nortan pomenilo, da je sta bila njena starša zadovoljna s svojim zakonom.

Otroštvo in mladost[uredi | uredi kodo]

Največji del otroštva je Jana preživel verjetno skupaj s svojimi brati in sestrami v Wolfhallu. Verjetno si je bila najbolj blizu z bratom Thomasom in sestro Elizabeth, ki sta bila blizu nje v starosti.

Jana ni bila izobražena tako visoko kot Katarina Aragonska in Ana Boleyn, prejšnji dve ženi angleškega kralja Henrika VIII. Angleškega. Lahko je malo brala in pisala ter govorila francoščino in latinščino, vendar je bila veliko boljša pri vezenju in gospodinjskih opravilih, kar se je štelo veliko bolj potrebno za ženske. Njena vezenina naj bi bila lepa in izdelana in več kot sto let po njeni smrti je bilo njeno vezenje za vedno ohranjeno v kraljevih zbirki. Po njeni smrti je bilo ugotovljeno, da je bil Henry "navdušen izdelovalec vezenine".

Jana ni bila nikoli v osrednjem mestu med svojimi brati in sestrami. Najbolj omenjen med brati in sestrami je bil njen najstarejši brat John, ki pa je bil očetov dedič in je bil bolehen ter je umrl mlad in sicer leta 1510. Po njemu sta leta 1528 umrla še njen brat Anthony in njena sestra Margery. To je povzročilo, da je bil njen brat Edvard poslan k Mariji Tudor, kjer se je povzpel na lestvici. Kasneje se mu je pridružil še drugi brat Thomas. Jana je doma v Wolfhallu pričakovala novice o svoji zaroki, vendar ni dobila nobene zahteve, dokler ni bila stara več kot 20 let, morda zato, ker ni bila tako lepa. Njena sestra Elizabeta je bila poročena pred njo in to morda zato, ker je bila bolj privlačna, četudi je bila Jana opisana kot dokaj vljudno ter je imela svetle lase in svetlo polt, kar je bil nekoč predpisani ideal. Jana, ki je gotovo mislila, da je sramotno, če ni poročena pred svojo mlajšo sestro, se je zato odločila, da služi na dvoru Henrika VIII.

Na Katarininem dvoru[uredi | uredi kodo]

Zelo malo je opisano o Janinem življenju pred letom 1536, vendar so se našli dokazi, da je bila imenovana za dvorno damo kraljice Katarine Aragonske. Ne vemo točen datum, kdaj je šla na dvor, vendar je bila pred razvezom zakonske zveze med Henrikom VIII. in Katarino. Razpravlja se, da naj bi bilo to okoli leta 1527 in 1529. Na dvor naj bi jo uvedel sir Francis Bryan, njen bližnji sorodnik. Na dvoru je Jana tudi spoznala Katarinino hčerko Marijo Tudor, kasneje kraljico Marijo I. Angleško. Jana je občudovala versko predanost Marije in tudi Katarine in je želela, da Henrik VIII. obravnaval Marijo kot svojo legitimno dedinjo. V nasproti s tem ona ni bila Ana Boleyn, čeprav naj bi imeli veliko skupnega. Med svojim časom na dvoru je Jana veliko časa preživela s Katarino in medtem pozorno opazovala dogajanje. Ko je Jane prišla na dvor, je Henrik verjetno že imel razmerje z Ano Boleyn. Leta 1527 je Henrik VIII. začel pogajanja za razvezo med njim in Katarino Aragonsko. Jana je bila v celoti seznanjena z razvezo s pomočjo širjenja govoric, čeprav si ni mogla predstavljati, da je bila Ana naslednji v vrsti, da postane kraljica. Ta čas, ki ga je Jana preživela na dvoru, zagotovo ni bil vesel zaradi velike napetosti med Katarino in Ano. Ana je začela zbirati ljudi in čeprav Jana ni bila ena izmed tistih, ki so prišli na Anin, je bila, tako kot večina drugih, osupla zaradi njenega incidenta. Nadaljnje obnašanje Jane proti Ani je pokazalo, koliko je imela malo sočutja zanjo.

Novembra 1531 je bila Katarina izgnana iz Angleškega dvora za vedno. Jana ni po dogodku nič rekla, morda zato, ker ni želela zapustiti svojega položaja na dvoru, saj ni dobila nobene prošnje za poroko.Pet dni kasneje se je kralj Henrik VIII. poročil z Ano Boleyn.

Na Aninem dvoru[uredi | uredi kodo]

Po koncu poroke Katarine s kraljem Henrikom VIII. se je slednji poročil z Ano Boleyn. Takrat je Ana postala nova kraljica in Jana je postala njena dvorna dama. Na začetku je bila Jana še malo negotova. Čeprav je Jana marala Ano, se je pokazalo, da ni bila nikoli odprta z njo. Septembra 1535 sta Henrik in Ana obiskala Wolfhall med potovanjem skozi državo. Možno je, da se je ljubezen Henrik in Jane začel tam, vendar ne vemo zagotovo, če je bila Jana sploh prisotna na Wolfhallu med njunim obiskom. Jana je opisana kot sramežljivo, bledo in blondinko, kasneje pa samozavestno. Henrik je začel razmerje z Jano januarja 1536. Eden od razlogov, da sta se pozneje poročila, je lahko bil, da sta imela njena starša nenavadno veliko množico otrok, ki niso umrli v otroštvu. Jana je bila zelo previdna med njegovim dvorjenjem. Če ji je Henrik poslal hkrati pismo in darilo, mu je ona odgovorila z lojalno ponižnostjo in veliko strogostjo tako, da mu je poslala dar nazaj. Aprila se je Henrik izrecno želel poročiti z Jano, čeprav je imela Ana še vedno imel veliko moči na dvoru. To je dejal, ko je dal Jani broško z miniaturnim portretom njega in Jane, ki je sedela v naročju. Ko je Ana Boleyn našla to broško, je iz tega naredila veliko sceno.

Leta 1536 je bila Ana obtožena prešuštva, incesta in izdajalstva. Jana je hkrati postala odprta in strastna ljubezen Henrika VIII.. Sodobni politični analitiki razmišljajo, da so Thomas Cromwell, družina Seymour in Katarina Aragonska s sorodniki z zaroto skupaj uničili družino Boleyn.

Kraljica Anglije[uredi | uredi kodo]

Ana Boleyn je bila usmrčena 19. maja 1536. Takoj ko je Henrik izvedel to novico, je odšel v hišo ob Temzi, kamor je Jano poslal nekaj dni prej. Naslednji dan se je uradno zaročila s Henrikom. Jane ni bila lepa, vendar je Henrik mislil, da je lepa sprememba po viharnem zakonu z Ano. Jana ni bila niti strastna niti zahteven. Bila je verjetno inteligentna in Henrik je imel rad pametne ženske. Kvaliteta Jane, ki je Ana ni imela, je bila njena mirnost in nadzorovanost pameti. Po zaroki se je Jana vrnila v Wolfhall za pripravo na poroko, ki je potekala 30. maja 1536. 4. junija istega leta je bila razglašena za kraljico. Medtem so jeseni nastale politične delitve med ljudmi. Konservativci so sprejeli Jano in všeč jim je bila nova kraljica, medtem ko se je radikalna stranka Boleyn zdrobila in doživela poraz. Jana ni bila nikoli kronana, deloma zaradi razsoja kuge v Londonu v tem trenutku in deloma tudi zato, ker je kralj želel počakati s kronanjem, dokler mu Jana ni bi rodila sina in dediča.

Jane se je postala simboličen pomen za Anglijo. Henrik jo je videl kot svojo prvo "realno" ženo in za njen dvor je bilo skrbno poskrbljeno. V svojem času kot kraljica, je bil njen dvor strog. Svoje najbližje prijatelje in dvorne dame je izbrala iz svoje lastne družine. Bleščeča renesansa, polna zabave in razkošja z Aninega dvora je bila zamenjana z Janinim dvorom polnim pravil, morale in bontona. Tiste, ki se niso ravnali v skladu s pravili so bili izgnani iz kraljičinega dvora. Moda se je iz francoske v času Ane zamenjala s špansko modo, ki so obstajale v času Katarine Aragonske.

Politično je pripadala družini Seymour, ki je veljala za bolj konzervativno. Jana je zelo malokrat poskusila, da bi vplivali na kralja v političnih vprašanjih. Edina izjema je bila, ko je prosila za milost za tiste upornike, ki so sodelovali v uporu, znanemu kot Obisk svete milosti. Jana je bila katoličanka in to zgleda kot eden izmed razlogov, da se je potrudila za ponoven dober odnos Henrika VIII. in njegove najstarejše hči, Marije.

Smrt[uredi | uredi kodo]

V začetku leta 1537 je Jana zanosila. Po vsej Angliji so peli hvalnice in jo častili v cerkvah, da bi bil rojen princ. Med nosečnostjo je razvila hrepenenje za prepelice, ki jih je Henrik samo za njo naročil iz Calaisa v Flandriji. Poleti se je odmaknila iz javnega življenja in živela v relativno mirnem življenju. Obiskovali so jo kraljevi zdravniki in najboljše babice v kraljestvu. V zaprt prostor je odšla septembra 1537 in ob dveh zjutraj 12. oktobra 1537 je rodila moškega dediča, bodočega kralja Edvarda VI.. Edvard je bil krščen tri dni kasneje brez udeležbe njegove matere, kot je bilo to po običaju. Obe kraljevi hčerki, Marija in Elizabeta, sta bili prisotni in nosili dojenčka med slovesnostjo.

Janin porod je bil težek. Trajal je dve noči in tri dni, verjetno zato, ker dojenček ni bil dobro postavljen. Po krstu je postalo jasno, da je bila hudo bolna. Jana Seymour je umrla 24. oktobra 1537 v Hampton Court Palace zaradi poporodnih zapletov.

Jana je bil pokopana 12. novembra 1537 v kapeli svetega Jurija na gradu Windsor. Na pogrebu je njena pastorka, Marija, je delovala kot glavna pogrebnica. Sprevod 29 pogrebnikov je sledilo lady Mariji, vsak pogrebnik za eno leto življenja kraljice Jane. Jana je bila edina od Henrikovih žena, ki je prejela kraljevski pogreb in je bila pokopana poleg njega v kapeli Svetega Jurija.

Po njeni smrti je Henrik nosil črno za naslednje tri mesece in se ni ponovno poročil za obdobje naslednjih treh let, čeprav so se okvirno pogajanja za poroko začela kmalu po njeni smrti. Poleg tega se je Henrik zredil v svoji dolgoletnem vdovstvu. Zgodovinarji so razmišljali, da je bila Henrikova najljubša žena, ker mu je rodila moškega dediča.

Rodovnik[uredi | uredi kodo]

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
16. Sir John Seymour
 
 
 
 
 
 
 
8. John Seymour
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
17. Isabel Williams
 
 
 
 
 
 
 
4. John Seymour
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
18. Sir John Croker
 
 
 
 
 
 
 
9. Elizabeth Croker
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
19. Elizabeth Fortescue
 
 
 
 
 
 
 
2. Sir John Seymour
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
20. William Darrell
 
 
 
 
 
 
 
10. Sir George Darrell
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
21. Elizabeth Calston
 
 
 
 
 
 
 
5. Elizabeth Darrell
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
22. John Stourton, 1. baron Stourtonski
 
 
 
 
 
 
 
11. Margaret Stourton
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
23. Margery Wadham
 
 
 
 
 
 
 
1. Jana Seymour
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
24. Sir Roger Wentworth
 
 
 
 
 
 
 
12. Sir Philip Wentworth
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
25. Margery Despenser
 
 
 
 
 
 
 
6. Sir Henry Wentworth
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
26. John Clifford, 7. baron Cliffordski
 
 
 
 
 
 
 
13. Mary Clifford
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
27. Lady Elizabeth Percy
 
 
 
 
 
 
 
3. Margery Wentworth
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
28. John Say
 
 
 
 
 
 
 
14. Sir John Say
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
29. Maud
 
 
 
 
 
 
 
7. Anne Say
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
30. Sir Lawrence Cheyne
 
 
 
 
 
 
 
15. Elizabeth Cheney
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
31. Elizabeth Cokayne
 
 
 
 
 
 


Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]


Angleška kraljevska družina
Predhodnik: 
Ana Boleyn
Kraljica Anglije
30. maj 1536 – 24. oktober 1537
Naslednik: 
Ana Klevska
  1. ^ Early Modern Letters Online