Jan Pieter van Suchtelen

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jan Pieter van Suchtelen
Rojstvo2. avgust 1751({{padleft:1751|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:2|2|0}})[1][2]
Grave[d][1]
Smrt18. januar 1836({{padleft:1836|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:18|2|0}})[1] (84 let) ali 1822[3]
Stockholm[1]
PripadnostNizozemska Nizozemska
Ruski imperij Ruski imperij
ČinInženir-general
Oboroženi konfliktiAngleško-nizozemska vojna (1773-1774)
Angleško-nizozemska vojna (1778-1779)
Angleško-ruska vojna (1807-1812)
Rusko-švedska vojna (1808-1809)
Napoleonove vojne:
* Invazija na Rusijo

Grof Jan Pieter van Suchtelen (rusko Петр Корнилиевич Сухтелен), ruski general nizozemskega rodu, * 2. avgust 1751, † 6. januar 1836, Stockholm.

Bil je eden izmed pomembnejših generalov, ki so se borili med Napoleonovo invazijo na Rusijo; posledično je bil njegov portret dodan v Vojaško galerijo Zimskega dvorca.

Življenje[uredi | uredi kodo]

Izobrazbo je prejel na matematičnem oddelku Univerze v Groningenu, nakar je postal vojaški inženir in sodeloval v angleško-nizozemski vojni (1773-1774) in (1778-1779)

4. julija 1783 je bil sprejet v rusko vojsko s činom inženirskega podpolkovnika ter bil zadolžen za nadzor in izgradnjo vodnih komunikacij v Višnevolovskem kanalu.

Na ukaz Katarine II. je izdelal načrt o kanalski povezavi med Kaspijskim in Belim morjem. Januarja 1787 je bil povišan v polkovnika.

Ob pričetku vojne s Švedi leta 1788 je postal načelnik štaba inženircev Finske armade in poveljeval več enotam; zaradi zaslug je bil 14. aprila 1789 povišan v generalmajorja.

Leta 1794 je bil premeščen v diplomacijo in sicer v Varšavo, kjer je bil ranjen med poljsko vstajo. Po zatrti vstaji je postal inšpektor in popravljalec trdnjav v Vilenskajski provinci.

20. decembra 1797 je bil povišan v generalporočnika in 29. junija 1799 v inženir-generala; postal je inšpektor inženirskih enot v Estoniji in Litvi. Leta 1802 je postal poveljnik oskrbovalne službe ruske vojske.

Med rusko-švedsko vojno leta 1808-09 je bil načelnik štaba Finske armade; po zaključku vojne je postal veleposlanik na Švedskem.

Leta 1812 je bil povzdignjen v grofa Likkale, kar spada pod finsko plemstvo. Leta 1813 je bil vodja ruske vojaške misije pri Severni armadi švedskega kralja Karla XIV.; naslednje leto je vodil obleganje Hamburga.

Leta 1815 je bil udeležen na švedski strani vojne proti Norveški. Po koncu vojne se je vrnil na mesto veleposlanika na Švedskem; istočasno je postal član državnega sveta, častni član Carske vojaške akademije,...

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]