Pojdi na vsebino

Jami kagan

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jami kagan
𐰖𐰢𐰃:𐰴𐰍𐰣
啓民可汗
Prvi kagan Vzhodnega turškega kaganata
Vladanje603–609
PredhodnikTulan kagan
NaslednikŠibi kagan
Rojstvo6. stoletje
Smrt609
Vzhodni Turški kaganat[d]
Zakonecprincesa Anji (安义公主)
princesa Jičeng (義成公主)
Vladarsko ime
意利珍豆啟民可汗
Yìlì Zhēndòu Qǐmín Kěhàn
El Ïduk Jamï(r) Qağan
RodbinaAšina
OčeIšbara kagan
Religijatengrizem

Jami kagan[1][2][3] (staroturško 𐰖𐰢𐰃:𐰴𐰍𐰣, latinizirano: Jаmï qağan, kitajsko: 啓民可汗, 啟民可汗/启民可汗; pinjin: Qǐmín Kěhàn; Wade–Giles: Ch'i-min K'o-han, kitajska izgovorjava: ​[kʰiei˥mi̯en˩ kʰɑ˥ɣɑn˩˥]) z osebnim imenom Ašina Rangan (kitajsko: 阿史那染幹/阿史那染干; pinjin: Āshǐnà rǎngān; Wade–Giles: A-shih-na jan-kan), vmes znan kot Tolis kagan (突利可汗, 𐱅𐰇𐰠𐰾𐰴𐰍𐰣, Töles qaγan) in kasneje kot El Ïduk Džamï(r) kagan[4] (意利珍豆啟民可汗/意利珍豆启民可汗, Yìlì Zhēndòu Qǐmín Kěhàn) je bil prvi kagan Vzhodnega turškega kaganata.

Ozadje

[uredi | uredi kodo]

Jami kagan je bil sin ali Bage kagana[5] ali Išbare kagana.[6] Bil je podrejen Tulan kaganu, ki je vladal vzhodnim plemenom.

Leta 597 je v dinastijo Sui poslal veleposlanika in prosil cesarja za poroko s kitajsko princeso. Cesar Pei Ju je v tem videl priložnost in mu poroko pogojeval z umorom princese Čjandžin iz Tulan kaganovega klana. Princesa je bila umorjena in cesar je izpolnil svojo obljubo in poslal Jamiju za ženo princeso Anji (安义公主).

Jamijevo ambiciozno obnašanje je povzročilo kaganov bes. Tulan je leta 597 in 599 zbral vojsko, ki je večkrat napadla Sui, vendar je Jami vsakokrat pravočasno obvestil cesarja, da bo napaden. Tulan je zato združil svoje sile, napadel Jamija in ga potem, ko so mu pobili brate in nečake, prisilil v beg na Kitajsko.

Pozimi 599 ga je cesar Ven povzdignil v kagana Kiminov. Princesa Anji je medtem umrla in Jami se je poročil s princeso Jičeng. Cesar je naročil Žangsun Šengu, naj zgradi mesto Dali (大利 v sodobnem Hohhotu), da bi se tam nastanili Kimini. Tja je poslal tudi vojsko za njihovo zaščito.

Tulana so medtem ubili njegovi možje. Leta 599/600 je njegov položaj prevzel Tardu in zahteval naslov Bilge kagana.

Pozimi leta 601 je cesar Ven pooblastil Jang Suja, da na čelu cesarske vojske in s sodelovanjem Jami kagana napade Tardu (Zahodni turški kaganat).

Vladanje

[uredi | uredi kodo]

Po Tardujevem porazu leta 603 je Tardu pobegnil v Tujuhun in Jamiju odprl pot na turški prestol, s čimer se je definitivno začela delitev na zahodni in vzhodni del kaganata.

Spomladi 607 in ponovno poleti istega leta je Jami kagan odšel v Luojang na obisk k cesarju Jangu. Kaganovo izkazovanje pokornosti in zvestobe je povzročilo, da mu je cesar Jang podelil veliko časti in bogastva. Ko so višji uradniki Gao Džiong, Juven Bi (宇文弼) in Heruo Bi zasebno izrazili neodobravanje cesarjeve politike, je cesar Jang po odkritju njihove kritike vse tri usmrtil, Su Veja, ki ga je prav tako odvračal od dajanja pretiranih nagrad kaganu, pa je odstavil.[7]

Spomladi 609 je Jami kagan ponovno obiskal cesarja Janga in bil nagrajen z velikim zakladom. Še isto leto je umrl zaradi bolezni.

Družina

[uredi | uredi kodo]

Jami kagan je bil poročen s princeso Anji (安义公主) in po njeni smrti s princeso Jičeng (義成公主). Imel je tudi priležnico ali ženo Tujuhun.[8] Z njimi je imel več otrok_

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 薛宗正, 突厥史, 中国社会科学出版社, 北京 (Xue Zongzheng, Tujie Shi, Chinese Social Sciences Press, Beijing, 1992, ISBN 7-5004-0432-8 / K-49 (精), str. 265.
  2. Zhenping Wang, Ambassadors from the islands of immortals: China-Japan relations in the Han-Tang period, University of Hawaii Press, 2005, ISBN 978-0-8248-2871-4, str. 140.
  3. Zhu Zhenhong, "Taohuashi and Tiankehan (Tangri Qaghan)", Eurasian History 朱振宏,「桃花石」與「天可汗」, 欧亚学研究 Arhivirano 2010-07-18 na Wayback Machine.
  4. "Memorial Complex Eletmiš Yabgu (bilge atačim)" Arhivirano 2020-10-29 na Wayback Machine., Note 106 at Türik Bitig
  5. Zizhi Tongjian, vol. 資治通鑑/卷,178.
  6. Zizhi Tongjian, 資治通鑑/卷, 175.
  7. Xiong, Victor Cunrui (2012). Emperor Yang of the Sui Dynasty: His Life, Times, and Legacy (v angleščini). SUNY Press. str. 39. ISBN 9780791482681.
  8. Ahmet., Taşağil (1995–2004). Gök-Türkler. Atatürk Kültür, Dil, ve Tarih Yüksek Kurumu (Turkey). Ankara: Türk Tarih Kurumu Basımevi. ISBN 975161113X. OCLC 33892575.
  9. 9,0 9,1 9,2 Mau-tsai, Liu (1958). Die chinesischen Nachrichten zur Geschichte der Ost-Türken (T'u-küe). Wiesbaden: Otto Harrassowitz.
Jami kagan
Klan Ašina
Predhodnik:
Tulan kagan
Kagan Vzhodnega turškega kaganata
603–609
Naslednik:
Šibi kagan