Pojdi na vsebino

Jakuši-dži

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jakuši-dži
薬師寺
Jakuši-dži
Zlata dvorana (kondō) v templju Jakuši-dži Zemljevid
Religija
PripadnostHoso
BožanstvoJakuši Njorai]] (Bhaiṣajjaguru)
Lega
Kraj457 Nishinokyō-chō, Nara, Prefektura Nara
DržavaJaponska
Koordinati36°40′06″N 136°47′03″E / 36.6683°N 136.7842°E / 36.6683; 136.7842
Arhitektura
Zgradilcesar Tenmu
Ustanovljeno680
Konec gradnje1995 (rekonstrukcija)
Spletna stran
www.nara-yakushiji.com

Jakuši-dži (薬師寺) je eden najbolj znanih cesarskih in starodavnih budističnih templjev na Japonskem in je bil nekoč eden od sedmih velikih templjev Nanta v Nari. Tempelj je sedež šole japonskega budizma Hoso. Jakuši-dži je eno od območij, ki so skupaj vpisana na Unescov seznam svetovne dediščine pod imenom Zgodovinski spomeniki starodavne Nare.[1]

Glavni predmet čaščenja templja, Jakuši Njorai, znan tudi kot »Buda zdravljenja in medicine«, je bil eno prvih budističnih božanstev, ki je leta 680 prispelo na Japonsko s Kitajske in templju dalo ime.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]
Model Jakuši-dži v obdobju Nara, del modela Heidžo-kjo 1/1000, ki ga hrani mestna hiša Nara. Pogled z zahoda.

Vojne Džinšin na Japonskem leta 672 so povzročile selitev prestolnice iz Ocuja nazaj v Asuko. Premik prestolnice je bil posledica družinskih sporov glede denarja in moči, ki so vodili v državljansko vojno med princem Nako in princem Ōama. Princ Ōama je želel oblast nad sinom princa Naka, ki mu je bil oče naklonjen, da prevzame prestol za njim. Po nesoglasjih med princem Ōama in sinom princa Naka, princem Ōtomo, je princ Ōama zagotovil zmago nad bratom in nečakom. Princ Ōama je bil kot cesar Tenmu odgovoren za selitev templja iz Ocuja nazaj v Asuko leta 672.[2] Prvotni Jakuši-dži je bil zgrajen v Fudživara-kjo, glavnem mestu Japonske v obdobju Asuka. Prestolnica Fudživara je bila v tem času zgrajena po kitajskem modelu [3] z upanjem na izboljšanje gospodarske stabilnosti in centralizacijo vlade ter močno vojsko.

Jakuši-dži je leta 680 naročil cesar Tenmu kot daritev za okrevanje po bolezni njegove soproge, ki ga je nasledila kot cesarica Džito. To dejanje gradnje templjev v čast budističnim osebam je bilo običajno med japonskim plemstvom, potem ko je bil budizem prvič uvožen iz Kitajske in Koreje. Cesar Tenmu je umrl, ko je cesarica Džito dokončala kompleks, okoli leta 698. Razstavili so ga in preselili v Naro osem let po tem, ko se je cesarski dvor naselil v takratni novi prestolnici.[4] Obdobje Nara (710–794) se je začelo s prenosom prestolnice v Naro leta 710 iz prestolnice Fudživara. To je bilo ponovno posledica želje po izgradnji močne, centralizirane vlade. Cesar Šomu je spodbudil gradnjo »sedmih velikih templjev«: Todai-dži, Kofuku-dži, Gango-dži, Daian-dži, Jakuši-dži, Saidai-dži in Horju-dži.[5]

Dolgo je veljalo prepričanje, da je bil tempelj premaknjen na današnjo lokacijo leta 718, po selitvi prestolnice v Heidžo-kjo, danes znan kot Nara. Vendar pa je izkopavanje najdišča Fudživara-kjo Jakuši-dži v 1990-ih pokazalo, da sta morda obstajala dva Jakuši-džija naenkrat. Fudživara-kjo Jakuši-dži se imenuje tudi Moto Jakuši-dži (元 moto, »izvirno«).

Požari so uničili večino stavb v kompleksu leta 973, glavno dvorano pa leta 1528. Glavna dvorana je bila obnovljena leta 1976, zahodni stolp leta 1981, osrednja vrata leta 1984, vzhodna in zahodna vrata pa leta 1995.

Vzhodna pagoda

[uredi | uredi kodo]

Vzhodna pagoda (東塔, Tō-tō), dokončana leta 730 v obdobju Nara, je edina izvirna struktura iz 8. stoletja v Jakuši-dži. Struktura je visoka 34 metrov in velja za eno najlepših pagod na Japonskem, ki predstavlja arhitekturo obdobij Hakuho do Tenpjo. Vzhodna pagoda ima samo tri nadstropja, vendar se zdi, da jih ima šest zaradi prisotnosti mednadstropnih streh (mokoši). Struktura je na vrhu z značilnim zaključkom v obliki krogle. Vzhodna pagoda je bila razstavljena zaradi popravil med letoma 1898 in 1900 in ponovno razstavljena leta 2012. Osrednji steber pagode (心柱, šinbašira) je zarjavel, robovi napuščev pagode pa so se povesili. Sedemnadstropni gradbeni oder je popolnoma obkrožil vzhodni stolp, saj so se popravila nadaljevala do leta 2018.[6][7]

Arhitektura

[uredi | uredi kodo]

Situacija

[uredi | uredi kodo]
Dve trinadstropni pagodi, Tōtō in Saitō

Postavitev Jakuši-džija je simetrična, z dvema glavnima dvoranama in dvema trinadstropnima pagodama. Edinstvena postavitev se včasih imenuje »slog Jakuši-dži«. Jakuši-dži je geometrijsko načrtovan kot mreža, ki posnema prestolnico Fudživara in uteleša novo lokacijo. Zlata dvorana stoji na sredini. Vzhodno in zahodno od zlate dvorane sta dve pagodi, ki sta simetrično postavljeni, da pritegneta pozornost na dvorano. Zlata dvorana v Fudživari je podobna zlati dvorani v Heidžo. Osemnajst temeljev stebrov, najdenih v Fudživari kaže, da je razdalja med vsakim stebrom popolnoma enaka razdalji med vsakim stebrom v Heidžu. Na obeh straneh obeh templjev so tudi enaka stopnišča. Odkritja spodnjega cestnega sistema v Jakuši-džiju, pri Fudživari kažejo, da je bil tempelj zgrajen okoli cestnih sistemov v novi prestolnici. Vzhodna pagoda je posnemala sloge v Heidžo z 12 granitnimi stebri, najdenimi med izkopavanji, medtem ko je zahodna pagoda pokazala znake, da je bila zgrajena v zgodnjem obdobju Nara, potem ko je bila prestolnica premaknjena, in ima drugačen slog. Danes je nekaj ostankov: edine vidne oznake so temelji in stebri Zlate dvorane.

Triada Jakuši

[uredi | uredi kodo]

Jakuši-džija so člani bogate in močne elite najprej častili kot »Budo zdravljenja in medicine«, ki je k njemu molil za olajšanje od bolezni zase ali za svoje ljubljene. Šele pozneje je sekta Tendai razvila kult okoli njega, na podlagi katerega je lahko prinesel zdravje in blaginjo vsem ljudem. Jakuši je še vedno vključen med 14 božanstev, ki jih častijo na spominskih obredih.[8]


Skulpture Jakušija pred 7. stoletjem so izdelane iz brona, vendar so skulpture, izdelane pozneje, izdelane iz lesa. Med 247 znanimi kipi jih je 224 lesenih, 17 bronastih, štirje kamniti in dva železna. Druge razlike med starimi in novimi skulpturami vključujejo dejstvo, da Jakuši pri starejših skulpturah v roki ne drži kozarca za zdravila.[9] Triada Jakuši v Jakuši-džiju je znana kot ena najbolj znanih ikon na Japonskem, pa tudi kot eden najzgodnejših primerov sloga Tang, ki se uporablja na Japonskem.[10] Obdobje Nara je razvidno iz triade Jakuši zaradi ideje, da gre za lesene skulpture, ki so jo v tem obdobju uporabljali kiparji.[11] Za učenjake je predmet razprave o tem, od kod izvira triada Jakuši. Obstajajo argumenti med učenjaki, ki verjamejo, da je bila narejena kot ikona v Fudživara kjo Jakuši, medtem ko drugi trdijo, da je bila izdelana v zgodnjem obdobju Nara za Heidžo-kjo Jakuši-dži.

Galerija

[uredi | uredi kodo]
  • Genjō-sanzōin
    Genjō-sanzōin
  • Daikodō (predavalnica)
    Daikodō (predavalnica)
  • Saitō (Zahodna pagoda)
    Saitō (Zahodna pagoda)
  • Dvorišče
    Dvorišče
  • Križni hodnik
    Križni hodnik
  • Yakushi Sanzon (medicinski Buda Trojica)
    Yakushi Sanzon (medicinski Buda Trojica)
  • Yakushi Nyorai (medicinski Buda)
    Yakushi Nyorai (medicinski Buda)
  • Sho Kannon Bosatsu (Avalokitesvara)
    Sho Kannon Bosatsu (Avalokitesvara)
  • Genjou-sanzou-in
    Genjou-sanzou-in

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ »Yakushiji«. Encyclopedia of Japan. Tokyo: Shogakukan. 2012. OCLC 56431036. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. avgusta 2007. Pridobljeno 6. junija 2012.
  2. ↑ McCallum, Donald F. (Donald Fredrick) (2009). The four great temples : Buddhist archaeology, architecture, and icons of seventh-century Japan. Honolulu: University of Hawaiʻi Press. ISBN 9780824831141.
  3. ↑ Tadanao, Yamamoto; Edwards, Walter (1995). »Early Buddhist Temples in Japan: Roof-Tile Manufacture and the Social Basis of Temple Construction«. World Archaeology. 27 (2): 336–353. doi:10.1080/00438243.1995.9980311. ISSN 0043-8243. JSTOR 125089.
  4. ↑ Matsuzawa, Midori. "Yakushi-ji' a unique chance on a grand scale", Daily Yomiuri Online. April 4, 2008.
  5. ↑ »The Empire and the Signs: Buddhism, Semiotics, and Cultural Identity in Japanese History«, A Buddhist Theory of Semiotics: Signs, Ontology, and Salvation in Japanese Esoteric Buddhism, Bloomsbury Academic, 2013, doi:10.5040/9781472541840.ch-005, ISBN 9781472541840
  6. ↑ 薬師寺東塔修理 １世紀ぶり解体 [Repair to Yakushi-ji East Pagoda, Disassembled Again 100 Years Later]. Tōkyō Shinbun (v japonščini). Tokyo: Chūnichi Shinbunsha. 5. junij 2012. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. junija 2012. Pridobljeno 6. junija 2012.
  7. ↑ 薬師寺東塔の解体修理始まる 無事祈り現地で法要 [Repair work begins on Yakushi-ji East Tower, memorial service held to pray for safety on work site]. Nihon keizai shinbun (v japonščini). Tokyo: Nikkei. 4. junij 2012. Pridobljeno 6. junija 2012.
  8. ↑ Suzuki, Yui (23. december 2011). Medicine Master Buddha: The Iconic Worship of Yakushi in Heian Japan (v angleščini). Brill. doi:10.1163/9789004229174. ISBN 9789004229174.
  9. ↑ Okuda, Jun (1996). »Yakushi Nyorai (the Buddha of healing) statue with medicinal pot in Japan«. Revue d'histoire de la pharmacie (v francoščini). 84 (312): 497–498. doi:10.3406/pharm.1996.6284. ISSN 0035-2349. PMID 11618712.
  10. ↑ Guth, Christine. (1985). Shinzō : Hachiman imagery and its development. Cambridge, Mass.: Council on East Asian Studies, Harvard University. ISBN 9781684172559. OCLC 562758974.
  11. ↑ McCallum, Donald F. (2003). »A Standing Kannon in the Tokyo National Museum«. Archives of Asian Art (v angleščini). 53 (1): 7–25. doi:10.1484/aaa.2003.0002. ISSN 0066-6637.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Jakuši-dži.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Jakuši-dži&oldid=6280147«