Ižori
 Ižorska zastava | |
 Ižorka v narodni noši | |
| Regije z večjim številom pripadnikov | |
|---|---|
 Rusija | 266 (2010)[1] |
 Ukrajina | 812 (2001)[2] |
 Estonija | 56 (2011)[3] |
 Belorusija | 8 (1999)[4] |
 Latvija | 1 (2018)[5] |
| Jeziki | |
| ižorščina, ruščina | |
| Religija | |
| pravoslavje luteranstvo (manjšina) | |
| Sorodne etnične skupine | |
| drugi Baltski Finci | |
Ižori (rusko Ижо́ра, Ižóri, Ижо́рцы, Ižórci, finsko Inkerikot, estonsko Isurid) so skupaj z Voti domorodni finski prebivalci Ingrije. Nekaj Ižorov se še najde v zahodnem delu Ingrije med rekama Narva in Neva v severozahodni Rusiji.
Zgodovina[uredi | uredi kodo]
Zgodovina Ižorov je povezana z zgodovino Ingrije. Domneva se, da so se Ižori kmalu po letu 1000 začeli seliti iz Karelije proti zahodu in jugozahodu. Leta 1478 se je Novgorodska republika, kamor so se naselili, združila z Moslovsko veliko kneževino. Nekaj Ižorov se je preselilo na vzhod. Ustanovitev Sankt Peterburga leta 1703 je imela velik vpliv na ižorsko kulturo. Največji udarec jim je prizadela druga svetovna vojna, ker so se ravno na njihovem ozemlju dogajale uničujoče bitke, med njimi obleganje Leningrada. Veliko Ižorov je umrlo, zato je v njihovo čast po njih dobil ime "Ižorski bataljon" prostovoljcev, ki so branili oblegani Leningrad.
Leta 1848 je P. von Köppen naštel 17.800 Ižorov. Do leta 1926 se je v Ruski SFSR njihovo število povečalo na 26.137. V popisu prebivalstva leta 1959 jih je bilo še 1.100 in leta 1989 samo še 802. Ingrijski jezik sta govorila 302 človeka. Nekaj Ižorov živi tudi v Ukrajini, Belorusiji, Estoniji in Latviji.
Jezik[uredi | uredi kodo]
Ižorski jezik je zelo soroden karelskemu. Govorijo ga predvsem starejši Ižori. Ižorščina (ali ingrijščina) skupaj s finščino, estonščino, karelščino in vepsčino spada v severno finsko skupino uralskih jezikov. V letih 1932–1937 se je ižorski jezik poučeval v šolah na Soikinskem polotoku in na območju ustja reke Luge.[6] Leta 1936 je bilo izdanih tudi več učbenikov, vključno s slovnico. Naslednje leto se je pisanje v ižorskem jeziku opustilo.[6]
Vera[uredi | uredi kodo]
Ižori in Voti so večinoma pravoslavci, medtem ko so Ingrijski Finci večinoma luterani. Ohranjenih je tudi nekaj predkrščanskih običajev.
Ugledni Ižori[uredi | uredi kodo]
- Gleb Poro, skladatelj
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ Russian Census of 2002 Arhivirano 19. julija 2011 na Wayback Machine.
- ↑ Ukrainian Census of 2001 Arhivirano 2020-04-29 na Wayback Machine.[mrtva povezava]
- ↑ RL0428: Rahvastik rahvuse, soo ja elukoha järgi, 31. december 2011
- ↑ Nationalities of Belarus Arhivirano 15. avgusta 2009 na Wayback Machine.
- ↑ »Population distribution of Latvia by ethnic composition and citizenship as of 01.07.2018. - Office of Citizenship and Migration Affairs« (PDF). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 15. novembra 2018. Pridobljeno 20. januarja 2020.
- ↑ 6,0 6,1 Kurs, Ott (1994). Ingria: The broken landbridge between Estonia and Finland. GeoJournal 33 (1): 107-113.