Ižori

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Ižori
Ижо́ра
Flag igora.svg
Ižorska zastava
Izorskiy kostum endXVIII.png
Ižorka v narodni noši
Regije z večjim številom pripadnikov
Zastava Rusije Rusija266 (2010)[1]
Zastava Ukrajine Ukrajina812 (2001)[2]
Zastava Estonije Estonija56 (2011)[3]
Zastava Belorusije Belorusija8 (1999)[4]
Zastava Latvije Latvija1 (2018)[5]
Jeziki
ižorščina, ruščina
Religija
pravoslavje
luteranstvo (manjšina)
Sorodne etnične skupine
drugi Baltski Finci

Ižori (rusko Ижо́ра, Ižóri, Ижо́рцы, Ižórci, finsko Inkerikot, estonsko Isurid) so skupaj z Voti domorodni finski prebivalci Ingrije. Nekaj Ižorov se še najde v zahodnem delu Ingrije med rekama Narva in Neva v severozahodni Rusiji.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Laiba, ižorsko plovilo v Finskem zalivu

Zgodovina Ižorov je povezana z zgodovino Ingrije. Domneva se, da so se Ižori kmalu po letu 1000 začeli seliti iz Karelije proti zahodu in jugozahodu. Leta 1478 se je Novgorodska republika, kamor so se naselili, združila z Moslovsko veliko kneževino. Nekaj Ižorov se je preselilo na vzhod. Ustanovitev Sankt Peterburga leta 1703 je imela velik vpliv na ižorsko kulturo. Največji udarec jim je prizadela druga svetovna vojna, ker so se ravno na njihovem ozemlju dogajale uničujoče bitke, med njimi obleganje Leningrada. Veliko Ižorov je umrlo, zato je v njihovo čast po njih dobil ime "Ižorski bataljon" prostovoljcev, ki so branili oblegani Leningrad.

Leta 1848 je P. von Köppen naštel 17.800 Ižorov. Do leta 1926 se je v Ruski SFSR njihovo število povečalo na 26.137. V popisu prebivalstva leta 1959 jih je bilo še 1.100 in leta 1989 samo še 802. Ingrijski jezik sta govorila 302 človeka. Nekaj Ižorov živi tudi v Ukrajini, Belorusiji, Estoniji in Latviji.

Jezik[uredi | uredi kodo]

Ižor Larin Paraske, pevec ljudskih pesmi

Ižorski jezik je zelo soroden karelskemu. Govorijo ga predvsem starejši Ižori. Ižorščina (ali ingrijščina) skupaj s finščino, estonščino, karelščino in vepsčino spada v severno finsko skupino uralskih jezikov. V letih 1932–1937 se je ižorski jezik poučeval v šolah na Soikinskem polotoku in na območju ustja reke Luge.[6] Leta 1936 je bilo izdanih tudi več učbenikov, vključno s slovnico. Naslednje leto se je pisanje v ižorskem jeziku opustilo.[6]

Vera[uredi | uredi kodo]

Ižori in Voti so večinoma pravoslavci, medtem ko so Ingrijski Finci večinoma luterani. Ohranjenih je tudi nekaj predkrščanskih običajev.

Ugledni Ižori[uredi | uredi kodo]

  • Gleb Poro, skladatelj

Sklici[uredi | uredi kodo]