Ogled vira Ivan Petrovič Pavlov

{{Infopolje Znanstvenik
| box_width         = 300px
| name              = Ivan Petrovič Pavlov <br /> Иван Петрович Павлов
| birth_date        = <!-- WD -->
| birth_place       = <!-- WD -->
| death_date        = <!-- WD -->
| death_place       = <!-- WD -->
| residence         = [[Slika:Flag of Russia.svg|22px]] [[Ruski imperij]] <br /> {{GER}} <br /> {{zastava|Sovjetska zveza}}
| citizenship       = 
| nationality       = {{zastava|Rusija|name=ruska}} 
| ethnicity         = 
| field             = [[fiziologija]], [[psihologija]], [[medicina]]
| work_institutions =
| alma_mater        = Vojno-medicinska akademija v [[Petrograd]]u
| doctoral_advisor  =
| known_for         =
| prizes            = [[Slika:Nobel prize medal.svg|20px]] [[Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino]] ([[1904]]) <br /> [[Copleyjeva medalja]] ([[1915]])
}}

'''Ivan Petrovič Pavlov''' ({{jezik-ru|Иван Петрович Павлов}}), [[Rusi|ruski]] [[fiziolog]], [[psiholog]] in [[zdravnik]], * [[26. september]], [[1849]], [[Rjazan]], [[Ruski imperij]] (sedaj [[Rusija]]), † [[27. februar]], [[1936]], [[Leningrad]], [[Sovjetska zveza]] (sedaj [[Sankt Peterburg]], Rusija).

== Mladost ==

Pavlov je izšel iz družine, v kateri je bilo več [[duhovnik]]ov. Najprej so ga vzgajali v tem duhu, da bi postal vreden naslednik družinske tradicije. Po naključju je enkrat na predavanju na teološki fakulteti bral [[Charles Darwin|Darwinovo]] delo ''[[O izvoru vrst]]'' in spoznal, da je poklican za [[naravoslovje]] in ne za duhovniški poklic. T[[teologija|eologijo]] je opustil leta 1870, nato pa je študiral na petrograjski univerzi pri [[Dimitrij Ivanovič Mendelejev|Mendelejevu]] in [[Aleksander Mihajlovič Butlerov|Butlerovu]], ruskih [[kemik]]ih. Leta 1883 je pridobil doktorat na petrograjski ''Vojno-medicinski akademiji'', v letih 1884-86 pa se je izpopolnjeval v [[Nemško cesarstvo|Nemčiji]].

== Pavlovo zanimanje za [[fiziologija|fiziologijo]] [[prebava|prebave]] in Nobelova nagrada ==

Ko se je vrnil na akademijo, se je začel zanimati za fiziologijo prebave in izdelal teorijo o [[živec|živčnih]] mehanizmih, ki nadzorujejo izločanje v [[žleza]]h [[prebavni trakt|prebavnega trakta]], posebno v [[želodec|želodcu]]. Leta 1889 je delal razmeroma krute poskuse na [[pes|psih]]. Psu je prerezal [[požiralnik]] in njegov zgornji del izpeljal skozi odprtino na [[vrat]]u. Tako se je lahko hranil, vendar je hrana padala skozi odprtino in nikoli ni prišla do želodca. Kljub temu pa se je izločal želodčni sok. Pavlovu je bilo jasno, da spodbujeni živci v ustih prenašajo sporočilo v [[možgani|možgane]], od tam pa gre nazaj po drugih živcih in spodbuja izločanje želodčnega soka. Svoj poskus je dopolnil tako, da je prerezal določene živce: pes je jedel prav tako kot prej, želodčni sok pa se ni izločal.

Za to delo so leta 1890 nagradili Pavlova s profesuro na akademiji. Ker so bila njegova odkritja glavna pri ugotavljanju pomembnosti [[Avtonomno živčevje|avtonomnega živčnega sistema]] in za odkritja podrobnosti fiziologije prebave je leta 1904 prejel [[Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino|Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino]].

== Raziskovanje [[refleks]]ov ==

Dovolj čudno pa je bilo, da je dobil nagrado že potem, ko je bilo njegovo glavno delo zaradi [[William Maddock Bayliss|Baylissovih]] odkritij razglašeno za delno zastarelo.

Bayliss je prikazal pomembnost kemičnega spodbujanja pred živčnim spodbujanjem. To je bilo potrjeno v [[laboratorij]]u Pavlova in ker je postalo njegovo delo pri živčni stimulaciji drugotnega pomena, je izgubil zanimanje za prebavo in se je lotil drugih stvari, ki so se pozneje izkazale za pomembnejše od tistih, ki so mu prinesle Nobelovo nagrado.

Način, pri katerem s hrano spodbujamo živce v ustih in izzovemo odgovor v želodcu, imenujemo pogojni refleks. Povrzoči ga zgradba živčne mreže, s katero se [[organizem]] že rodi. Pavlov je začel delati na tem, da bi videl, ali lahko vsili nov živčni vzorec novorojenim bitjem. Tako začne vsak pes, ki mu pokažemo hrano, izločati slino. Če zazvoni zvonec vsakič, ko mu pokažemo hrano, se bo morda začel sliniti tudi takrat, ko mu samo pozvonimo, ne pa tudi pokažemo hrano. Zvok zvonca je torej povezal s podobo hrane in reagiral na prvo (zvonec) tako kot bi reagiral na drugo (hrana). 

Študija Pavlova o pogojnih refleksih je povzročila hiter vzpon nove fiziološko obarvane [[psihologija|psihologije]], ki jo je v Nemčiji začel [[Ernst Heinrich Weber]], [[nemci|nemški]] fiziolog. Še za časa Pavlova sta [[William James]] in [[Granville Stanley Hall]], [[američani|ameriška]] psihologa, predstavila »novo psihologijo« v [[Združene države Amerike|ZDA]]. Študije pogojnih refleksov so vodile k teoriji, da je dober del učenja in razvoja vedenja posledica vseh vrst pogojnih refleksov, nabranih v življenju. Take behavioristične oz. vedenjske teorije v psihologiji, ki jih je v ZDA populariziral [[John Broadus Watson]], ameriški psiholog, so nasprotovale teorijam [[Sigmund Freud|Sigmunda Freuda]] in njegovih somišljenikov, ki so imeli psiho bolj kot stvar samo po sebi. Pavlovska psihologija je še danes v Rusiji veliko bolj popularna kot kjerkoli drugje.

== Življenje po [[oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]] ==

Pavlov je ostal v Rusiji tudi po [[revolucija|revoluciji]] in čeprav je bil odkrit [[antikomunist]], ga je sovjetska vlada pametno pustila na miru in potrpežljivo prenašala njegovo opozicijo; leta 1935 so mu celo zgradili laboratorij. Do konca svoje življenja (dočakal je 86 let) je ostal okras ruske [[znanost]]i in dokaz sovjetske strpnosti.

== Sklici ==

{{sklici|1}}

== Glej tudi ==

* [[Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino|Seznam dobitnikov Nobelove nagrade za fiziologijo ali medicino]]

== Zunanje povezave ==
{{Commonscat|Ivan Pavlov}}
* [http://nobelprize.org/nobel_prizes/medicine/laureates/1904/pavlov-bio.html Biografija na nobelprize.org] {{ikona en}}

== Viri ==

* Asimov, I. (1978). ''Biografska enciklopedija znanosti in tehnike''. Ljubljana: [[Tehniška založba Slovenije]], str. 430-431. {{COBISS|ID=11121409}}

{{-}}

{{Copleyjeva medalja}}
{{Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino 1901-1925}}

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Pavlov, Ivan Petrovič}}

[[Kategorija:Ruski fiziologi]]
[[Kategorija:Ruski psihologi]]
[[Kategorija:Ruski zdravniki]]
[[Kategorija:Nobelovi nagrajenci za fiziologijo ali medicino]]
[[Kategorija:Prejemniki Copleyjeve medalje]]
[[Kategorija:Člani Ruske akademije znanosti]]
[[Kategorija:Ruski akademiki]]
[[Kategorija:Tuji člani Kraljeve družbe]]
[[Kategorija:Člani Sovjetske akademije znanosti]]