Iranske pokrajine

Iranske pokrajine ali ostani (perz. استان; ostān, množ. استان‌ها; ostānhā) so prva stopnja državne administrativne delitve v Iranu. Pokrajino upravlja namestnik (perz. ostāndār) iz sedeža, ki je najpogosteje največje mesto pokrajine (perz. markaz). Celotno področje Irana je razdeljeno na skupno 31 pokrajin.

Upravna zgodovina

Staroveška uprava

Glavni članek: Satrapija.

Srednjeveška uprava

Glavni članek: Atabeg.

Novoveška uprava

Po Enciklopediji Britannici je Iran leta 1908 pod kadžarsko dinastijo sastavljalo 34 upravnih enot razdeljene na 26 pokrajin in osem odvisnih teritorijev:

Iranska upravna razdelitev leta 1908
Pokrajina				Odvisni teritoriji
1	Arabistan in Bahtijari	14	Kamsa	1	Asadabad
2	Astarabad in Gorgan	15	Har	2	Damavand
3	Azerbajdžan	16	Horasan	3	Firuzkuh
4	Fars	17	Kom	4	Džozihikan
5	Giro	18	Kurdistan	5	Kangavir
6	Gilan in Tališ	19	Luristan in Burudžird	6	Natanz
7	Hamadan	20	Mazandaran	7	Tarum Ulija
8	Irak, Gulpajgan in Hunsar	21	Nihavand, Malajir in Kamira	8	Harakan
9	Isfahan	22	Sava
10	Kašan	23	Samnan in Damgan
11	Kazvin	24	Šahrud in Bostam
12	Kerman in Beludžistan	25	Teheran
13	Kermanšah	26	Zirind in Bagdadi Šahsivinz

V prvi polovici 20. stoletja pod dinastijo Pahlavi je imela država 12 pokrajin:

Št.	Iranske pokrajine 1940
1	Ardalan
2	Azerbajdžan
3	Beludžistan
4	Fars
5	Gilan
6	Perzijski Irak
7	Horasan
8	Huzestan
9	Kerman
10	Laristan
11	Luristan
12	Mazandaran

Leta 1950 se je število zmanjšalo na deset pokrajin:

Št.	Iranske pokrajine 1950
1	Gilan
2	Mazandaran
3	Vzhodni Azerbajdžan
4	Zahodni Azerbajdžan
5	Kermanšah
6	Huzestan
7	Fars
8	Kerman
9	Horasan
10	Isfahan

Od leta 1950 se število pokrajin povečuje z delitvijo obstoječih in od leta 2010 dalje ima Iran skupaj 31 pokrajin.

Današnja upravna struktura

Iranske pokrajine
Alborz Ardabil Bušeher Čahar-Mahal in Bahtijari Isfahan Fars Gilan Golestan Hamadan Hormuzgan Ilam Kerman Kermanšah Huzestan Kuhgiluje in Bojer-Ahmad Kurdistan Luristan Markazi Mazandaran Kazvin Kom Razavi Horasan Semnan Sistan in Beludžistan Teheran Yazd Zandžan Severni Horasan Južni Horasan Zahodni Azerbajdžan Vzhodni Azerbajdžan Kaspijsko jezero Perzijski zaliv Turkmenistan Afganistan Pakistan Azerbajdžan Armenija T u r s k a Irak Kuvajt Savdska Arabija

Popis pokrajin


Pokrajina	Glavno mesto	Površina	Prebivalstvo	Gostota (preb./km²)	Število okrožij	opombe
Alborška pokrajina	Karadž	5833 km²	2,289.375	392,5 preb./km²	4	Do 23. junija 2010 je bila Alborška pokrajina del Teheranske pokrajine.
Ardabilska pokrajina	Ardabil	17.953	1,228.000	68,4 preb./km²	9	Do leta 1993 je bila Ardabilska pokrajina del pokrajine Vzhodni Azerbajdžan.
Bušeherska pokrajina	Bušeher	27.653 km²	886.267	32 preb./km²	9	Bušeherska pokrajina je bila prvotno del pokrajine Fars, ki se je do leta 1977 imenovala Halidž Fars (Perzijski zaliv).
Čahar-Mahal in Bahtijari	Šahrekord	16.332 km²	842.002	51,6 preb./km²	7	Čahar-Mahal in Bahtijari sta bila do leta 1973 del Isfahanske pokrajine.
Fars	Širaz	133.100 km²	4,528.514	34 preb./km²	23	Prvotno je vsebovala današnjo Bušehersko pokrajino.
Gilan	Rašt	14.042 km²	2,381.063	169,6 preb./km²	16	Prvotno je vsebovala današnjo Kurdistansko in Zandžansko pokrajino.
Golestan	Gorgan	20.195 km²	1,617.087	80,1 preb./km²	11	Golestan je nastal 31. maja 1997 z odcepitvijo okrožij Aliabad, Gonbad-e Kavus, Gorgan, Kurduj, Minudašt in Turkaman od pokrajine Mazandaran. Do leta 1937 je bil Gorgan znan kot Astarabad.
Hamadanska pokrajina	Hamadan	19.368 km²	1,674.595	86,5 preb./km²	8	Hamadanska pokrajina je nastala z odcepitvijo od Kermanšaške pokrajine.
Hormuzgan	Bandar Abas	70.697 km²	1,062.155	15 preb./km²	11	Hormuzgan je bil prvotno del Kermanske pokrajine in se je do leta 1977 imenoval Banadir va Džazajiri Bari Oman (Luke in otoki Omanskega zaliva).
Huzestan	Ahvaz	64.057 km²	4,274.979	66,7 preb./km²	23	Prvotno je vsebovala današnje pokrajine Luristan , Kuhgiluje in Bojer-Ahmad.
Ilamska pokrajina	Ilam	20.133 km²	548.787	27,3 preb./km²	8	Ilamska pokrajina je nastala z odcepitvijo iz Kermanšaške pokrajine.
Isfahanska pokrajina	Isfahan	107.027 km²	4,559.256	42,6 preb./km²	22	Leta 1986 je bilo Isfahanski pokrajini pripojeno nekaj okrožij pokrajine Markazi.
Vzhodni Azerbajdžan	Tabriz	45.491 km²	3,603.456	79,2 preb./km²	19	Nastala je 1950 leta z delitvijo pokrajine Azerbajdžan
Yazdska pokrajina	Yazd	129.285 km²	958.323	7,4 preb./km²	10	Yazd je bil prvotno del Isfahanske pokrajine. Leta 1986 so ji bili dodana okrožja pokrajine Isfahan, leta 2002 tudi veliko horasansko okrožje Tabas.
Južni Horasan	Birdžand	95.385 km²	600.568	6,3 preb./km²	8	Pokrajina je nastala leta 2004 z delitvijo Horasana na Južni, Severni in Razavi Horasan, leta 2007 so bila dodana tri okrožja (Bošruja, Firdus in Sarajan) iz pokrajine Severni Horasan.
Kazvinska pokrajina	Kazvin	15.549 km²	1,143.200	73,5 preb./km²	5	Pokrajina je nastala 31. decembra 1996 z odcepitvijo okrožij Kazvina in Takistana iz Zandžanske pokrajine.
Kermanska pokrajina	Kerman	180.836 km²	2,947.345	16,3 preb./km²	20	Prvotno je vsebovala današnjo pokrajino Hormuzgan.
Kermanšaška pokrajina	Kermanšah	24.998 km²	1,938.060	77,5 preb./km²	14	Pokrajina in istoimenski sedež so od 1950 do 1979 leta nosili ime Kermanšahan, do leta 1995 pa Bahtaran.
Kuhgiluje in Bojer-Ahmad	Jasudž	16.249 km²	634.299	39 preb./km²	5	Prvotno je bila sastavni del pokrajine Huzestan, do leta 1995 se je imenovala Bojer-Ahmad in Kuhgiluje
Komska pokrajina	Kom, Iran (Qom)	11.526 km²	1,064.546	92,4 preb./km²	1	Do leta 1995 je bila sestavni del Teheranske pokrajine.
Kurdistanska pokrajina	Sanandadž	28.203 km²	1,440.158	51,1 preb./km²	10	Kurdistanska pokrajina je bila prvotno del pokrajine Gilan
Luristan	Horamabad	28.294 km²	1,716.527	60,7 preb./km²	10	Luristan je bila prvotno del pokrajine Huzestan.
Markazi	Arak	29.130 km²	1,326.826	45,5 preb./km²	11	Prvotno je bila sestavni del pokrajine Mazandaran, leta 1986 je bilo nekaj okrožij Markazija dodano Isfahansko Semnanski in Zandžanski pokrajini.
Mazandaran	Sari	23.756 km²	2,823.606	118,9 preb./km²	16	Prvotno je vsebovala današnje pokrajine Golestan, Markazi in Semnan.
Razavi Horasan	Mašhad	118.854 km²	5,593.079	47,1 preb./km²	26	Pokrajina je nastala leta 2004 z delitvijo Horasana na Južni, Severni in Razavi Horasan.
Semnanska pokrajina	Semnan	97.491 km²	589.742	6 preb./km²	5	Semnanska pokrajina je bila prvotno del Mazandarana, leta 1986 ji je bilo dodano nekaj okrožij pokrajine Markazi.
Sistan in Beludžistan	Zahedan	181.785 km²	2,290.076	12,6 preb./km²	14	Do leta 1986 je pokrajina nosila ime Beludžistan in Sistan.
Severni Horasan	Bodžnurd	28.434 km²	811.572	28,5 preb./km²	7	Pokrajina je nastala leta 2004 z delitvijo Horasana na Južni, Severni in Razavi Horasan.
Teheranska pokrajina	Teheran	12.981 km²	12,505.741	963,4 preb./km²	13	Do leta 1986 je Teheranska pokrajina pripadala pokrajini Markazi.
Zandžanska pokrajina	Zandžan	21.773 km²	970.946	44,6 preb./km²	7	Zandžanska pokrajina je bila prvotno del Gilana, leta 1986 ji je bilo dodano nekaj okrožij pokrajine Markazi.
Zahodni Azerbajdžan	Urmija	37.059 km²	2,873.459	77,5 preb./km²	17	V času dinastije Pahlavi je bila Urmija znana kot Rezaja
Iran	Teheran	1,628.750 km²	70,495.782	43,3 preb./km²	369