Iranske pokrajine

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Iranske pokrajine ali ostani (perz. استان; ostān, množ. استان‌ها; ostānhā) so prva stopnja državne administrativne delitve v Iranu. Pokrajino upravlja namestnik (perz. ostāndār) iz sedeža, ki je najpogosteje največje mesto pokrajine (perz. markaz). Celotno področje Irana je razdeljeno na skupno 31 pokrajin.

Upravna zgodovina[uredi | uredi kodo]

Staroveška uprava[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Satrapija.

Srednjeveška uprava[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Atabeg.

Novoveška uprava[uredi | uredi kodo]

Upravna delitev Irana (ali Terminologija Irana in Perzije) iz leta 1814

Po Enciklopediji Britannici je Iran leta 1908 pod kadžarsko dinastijo sastavljalo 34 upravnih enot razdeljene na 26 pokrajin in osem odvisnih teritorijev:

Iranska upravna razdelitev leta 1908
Pokrajina Odvisni teritoriji
1 Arabistan in Bahtijari 14 Kamsa 1 Asadabad
2 Astarabad in Gorgan 15 Har 2 Damavand
3 Azerbajdžan 16 Horasan 3 Firuzkuh
4 Fars 17 Kom 4 Džozihikan
5 Giro 18 Kurdistan 5 Kangavir
6 Gilan in Tališ 19 Luristan in Burudžird 6 Natanz
7 Hamadan 20 Mazandaran 7 Tarum Ulija
8 Irak, Gulpajgan in Hunsar 21 Nihavand, Malajir in Kamira 8 Harakan
9 Isfahan 22 Sava
10 Kašan 23 Samnan in Damgan
11 Kazvin 24 Šahrud in Bostam
12 Kerman in Beludžistan 25 Teheran
13 Kermanšah 26 Zirind in Bagdadi Šahsivinz

V prvi polovici 20. stoletja pod dinastijo Pahlavi je imela država 12 pokrajin:

Št. Iranske pokrajine 1940
1 Ardalan
2 Azerbajdžan
3 Beludžistan
4 Fars
5 Gilan
6 Perzijski Irak
7 Horasan
8 Huzestan
9 Kerman
10 Laristan
11 Luristan
12 Mazandaran

Leta 1950 se je število zmanjšalo na deset pokrajin:

Št. Iranske pokrajine 1950
1 Gilan
2 Mazandaran
3 Vzhodni Azerbajdžan
4 Zahodni Azerbajdžan
5 Kermanšah
6 Huzestan
7 Fars
8 Kerman
9 Horasan
10 Isfahan

Od leta 1950 se število pokrajin povečuje z delitvijo obstoječih in od leta 2010 dalje ima Iran skupaj 31 pokrajin.

Današnja upravna struktura[uredi | uredi kodo]

Iranske pokrajine

Blank-Map-Iran-With-Water-Bodies.PNG

Alborz
Ardabil
Bušeher
Čahar-Mahal
in Bahtijari
Isfahan
Fars
Gilan
Golestan
Hamadan
Hormuzgan
Ilam
Kerman
Kermanšah
Huzestan
Kuhgiluje in
Bojer-Ahmad
Kurdistan
Luristan
Markazi
Mazandaran
Kazvin
Kom
Razavi
Horasan
Semnan
Sistan in
Beludžistan
Teheran
Yazd
Zandžan
Severni
Horasan
Južni
Horasan
Zahodni
Azerbajdžan
Vzhodni
Azerbajdžan

Popis pokrajin[uredi | uredi kodo]

Pokrajina Glavno mesto Površina Prebivalstvo Gostota
(preb./km²)
Število okrožij opombe Zemljevid
Alborška pokrajina Karadž 5833 km² 2,289.375 392,5
preb./km²
4 Do 23. junija 2010 je bila Alborška pokrajina del
Teheranske pokrajine.
IranAlborz.png
Ardabilska pokrajina Ardabil 17.953 1,228.000 68,4
preb./km²
9 Do leta 1993 je bila Ardabilska pokrajina del pokrajine
Vzhodni Azerbajdžan.
IranArdabil.png
Bušeherska pokrajina Bušeher 27.653 km² 886.267 32
preb./km²
9 Bušeherska pokrajina je bila prvotno del pokrajine Fars, ki se je
do leta 1977 imenovala Halidž Fars (Perzijski zaliv).
IranBushehr.png
Čahar-Mahal in Bahtijari Šahrekord 16.332 km² 842.002 51,6
preb./km²
7 Čahar-Mahal in Bahtijari sta bila do leta 1973
del Isfahanske pokrajine.
IranChaharMahaalBakhtiari.png
Fars Širaz 133.100 km² 4,528.514 34
preb./km²
23 Prvotno je vsebovala današnjo Bušehersko pokrajino. IranFars.png
Gilan Rašt 14.042 km² 2,381.063 169,6
preb./km²
16 Prvotno je vsebovala današnjo
Kurdistansko in Zandžansko pokrajino.
IranGilan.png
Golestan Gorgan 20.195 km² 1,617.087 80,1
preb./km²
11 Golestan je nastal 31. maja 1997 z odcepitvijo okrožij Aliabad,
Gonbad-e Kavus, Gorgan, Kurduj, Minudašt in Turkaman od pokrajine
Mazandaran. Do leta 1937 je bil Gorgan znan kot Astarabad.
IranGolestan.png
Hamadanska pokrajina Hamadan 19.368 km² 1,674.595 86,5
preb./km²
8 Hamadanska pokrajina je nastala z odcepitvijo od Kermanšaške pokrajine. IranHamadan.png
Hormuzgan Bandar Abas 70.697 km² 1,062.155 15
preb./km²
11 Hormuzgan je bil prvotno del Kermanske pokrajine in se je do leta 1977
imenoval Banadir va Džazajiri Bari Oman (Luke in
otoki Omanskega zaliva).
IranHormozgan.png
Huzestan Ahvaz 64.057 km² 4,274.979 66,7
preb./km²
23 Prvotno je vsebovala današnje pokrajine Luristan
, Kuhgiluje in Bojer-Ahmad.
IranKhuzestan.png
Ilamska pokrajina Ilam 20.133 km² 548.787 27,3
preb./km²
8 Ilamska pokrajina je nastala z odcepitvijo iz Kermanšaške pokrajine. IranIlam.png
Isfahanska pokrajina Isfahan 107.027 km² 4,559.256 42,6
preb./km²
22 Leta 1986 je bilo Isfahanski pokrajini pripojeno nekaj okrožij
pokrajine Markazi.
IranEsfahan.png
Vzhodni Azerbajdžan Tabriz 45.491 km² 3,603.456 79,2
preb./km²
19 Nastala je 1950 leta z delitvijo pokrajine Azerbajdžan IranEastAzerbaijan.png
Yazdska pokrajina Yazd 129.285 km² 958.323 7,4
preb./km²
10 Yazd je bil prvotno del Isfahanske pokrajine. Leta 1986
so ji bili dodana okrožja pokrajine Isfahan, leta 2002 tudi
veliko horasansko okrožje Tabas.
IranYazd.png
Južni Horasan Birdžand 95.385 km² 600.568 6,3
preb./km²
8 Pokrajina je nastala leta 2004 z delitvijo Horasana na Južni,
Severni in Razavi Horasan, leta 2007 so bila dodana tri
okrožja (Bošruja, Firdus in Sarajan) iz pokrajine Severni Horasan.
IranSouthKhorasan.png
Kazvinska pokrajina Kazvin 15.549 km² 1,143.200 73,5
preb./km²
5 Pokrajina je nastala 31. decembra 1996 z odcepitvijo
okrožij Kazvina in Takistana iz Zandžanske pokrajine.
IranQazvin.png
Kermanska pokrajina Kerman 180.836 km² 2,947.345 16,3
preb./km²
20 Prvotno je vsebovala današnjo pokrajino Hormuzgan. IranKerman.png
Kermanšaška pokrajina Kermanšah 24.998 km² 1,938.060 77,5
preb./km²
14 Pokrajina in istoimenski sedež so od 1950 do 1979 leta
nosili ime Kermanšahan, do leta 1995 pa Bahtaran.
IranKermanshah.png
Kuhgiluje in Bojer-Ahmad Jasudž 16.249 km² 634.299 39
preb./km²
5 Prvotno je bila sastavni del pokrajine Huzestan, do leta
1995 se je imenovala Bojer-Ahmad in Kuhgiluje
IranKohkiluyehBuyerAhmad.png
Komska pokrajina Kom 11.526 km² 1,064.546 92,4
preb./km²
1 Do leta 1995 je bila sestavni del
Teheranske pokrajine.
IranQom.png
Kurdistanska pokrajina Sanandadž 28.203 km² 1,440.158 51,1
preb./km²
10 Kurdistanska pokrajina je bila prvotno del pokrajine Gilan IranKurdistan.png
Luristan Horamabad 28.294 km² 1,716.527 60,7
preb./km²
10 Luristan je bila prvotno del pokrajine Huzestan. IranLorestan.png
Markazi Arak 29.130 km² 1,326.826 45,5
preb./km²
11 Prvotno je bila sestavni del pokrajine Mazandaran, leta 1986
je bilo nekaj okrožij Markazija dodano Isfahansko
Semnanski in Zandžanski pokrajini.
IranMarkazi.png
Mazandaran Sari 23.756 km² 2,823.606 118,9
preb./km²
16 Prvotno je vsebovala današnje pokrajine
Golestan, Markazi in Semnan.
IranMazandaran.png
Razavi Horasan Mašhad 118.854 km² 5,593.079 47,1
preb./km²
26 Pokrajina je nastala leta 2004 z delitvijo Horasana
na Južni, Severni in Razavi Horasan.
IranRazaviKhorasan.png
Semnanska pokrajina Semnan 97.491 km² 589.742 6
preb./km²
5 Semnanska pokrajina je bila prvotno del Mazandarana, leta 1986
ji je bilo dodano nekaj okrožij pokrajine Markazi.
IranSemnan.png
Sistan in Beludžistan Zahedan 181.785 km² 2,290.076 12,6
preb./km²
14 Do leta 1986 je pokrajina nosila ime Beludžistan in Sistan. IranSistanBaluchistan.png
Severni Horasan Bodžnurd 28.434 km² 811.572 28,5
preb./km²
7 Pokrajina je nastala leta 2004 z delitvijo Horasana
na Južni, Severni in Razavi Horasan.
IranNorthKhorasan.png
Teheranska pokrajina Teheran 12.981 km² 12,505.741 963,4
preb./km²
13 Do leta 1986 je Teheranska pokrajina pripadala pokrajini Markazi. IranTehran.png
Zandžanska pokrajina Zandžan 21.773 km² 970.946 44,6
preb./km²
7 Zandžanska pokrajina je bila prvotno del Gilana, leta 1986
ji je bilo dodano nekaj okrožij pokrajine Markazi.
IranZanjan.png
Zahodni Azerbajdžan Urmija 37.059 km² 2,873.459 77,5 preb./km² 17 V času dinastije Pahlavi je bila Urmija znana kot Rezaja IranWestAzerbaijan.png
Iran Teheran 1,628.750 km² 70,495.782 43,3
preb./km²
369 IranBlank.png

Splošna statistika[uredi | uredi kodo]

Vanjske poveznice[uredi | uredi kodo]