Inter sanctorum solemnia

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Inter sanctorum solemnia
papeška bula
Papa celestino V, bolla del perdono, 29 settembre 1294 (Comune dell'Aquila).jpg
Posnetek bule, ki je vpeljala prvi odpustek
Papež Celestin V.
Datum 29. september 1294
Jezik latinščina
Tema odpustek, Bazilika S. Maria di Collemaggio, L'Aquila, praznik Obglavljenja Janeza Krstnika
Število strani 1
Zaporedna številka 1. od 1 skupno v njegovem pontifikatu
Predhodni/a Vineam sorec (Nikolaj III.)
Naslednji/a Clericis laicos (Bonifacij VIII.)
Izvorno besedilo Camereaurora.it
Slovenska izdaja
Naslov Med prazniki svetnikov
Datum 14. april 2015
Prevajalec Janez Jelen
Besedilo prevoda Wikivir
Bazilika, ki jo je dal zgraditi Peter Moranski
Niccolò di Tommaso: Celestin V. z bulo Inter sanctorum solemnia

Inter sanctorum solemnia (slovensko Med prazniki svetnikov) je papeška bula, ki jo je napisal papež Celestin V. leta 1294.

Celestinov odpustek (Perdonanza Celestiniana) je odpustek, ki ga je podelil Baziliki Santa Maria di Collemaggio, L'Aquila v italijanskem mestu v Abrucih L'Aquila sveti Celestin V..

Listina[uredi | uredi kodo]

Papež Frančišek je 5. julija 2014 obiskal italijansko deželo Molise, kakor tudi škofijo Isernia-Venafro. Ob tej priložnosti je razglasil začetek jubilejnega Celestinovega leta, ki naj zaznamuje osemstoletnico rojstva svetega Petra Moronskega, papeža Celestina V. Ta je skupaj s svetimi mučenci Nikadrom, Mrcijanom in Darijo sozavetnik škofije in mesta Isernia. Papež Frančišek je Isernio obiskal 720 let po izvolitvi Petra za papeža – in odprl Celestinovo leto. Škofljani v tem vidijo velik dar Božje previdnosti; verniki bodo ob tej priložnosti lahko prejeli tudi popolni odpustek. Jubilejno Celestinovo leto bo končano 5. julija 2015. Ta izredni odpustek je uvedel Celestin V. s svojo prvo in edino bulo Inter sanctorum solemnia, ki jo je izdal 29. septembra 1294 in je z njo podelil vsakoletni odpustek pod navadnimi pogoji za praznik Obglavljenja Janeza Krstnika, 29. avgusta. Ta običaj se je ohranil vse do danes in tudi bula.[1]

Papež Celestin je delil privilegije in pravice z odprto roko; tako je tudi cerkev S. Maria di Collemaggio prejela nenavaden privilegij z omenjeno listino, ki je bil vsakoleten. Bila je sicer navada, da so papeži podelili ob obletnici svojega kronanja odpustek, ki je vseboval popolno odpuščanje krivd in kazni po kesanju in spovedi. Ta privilegij in vse druge je preklical Bonifacij VIII., kar pa je povzročilo vrsto tovrstnih ponaredkov. Bonifacij je uničil vse, kar je njegov prednik napravil – bulo so zato v Akvili toliko bolj skrbno čuvali in jo tudi ohranili do današnjega časa. Kljub temu se je nedvomno navdihoval pri svojem predniku, ko je uvedel odpustek za jubilejno leto 1300.[2]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "Papež Frančišek bo v Iserniji odprl jubilejno Celestinovo leto". Radio Ognjišče. 4. julij 2014. Pridobljeno dne 20. marec 2015.
  2. "Celestino V, santo. Enciclopedia dei Papi (2000) di Peter Herde". Treccani.it. Pridobljeno dne 14. marec 2015.

Nadaljnje branje[uredi | uredi kodo]

(slovensko)
  • M. Benedik: Papeži od Petra do Janeza Pavla II., Mohorjeva družba Celje 1989.
(nemško)
  • F. X. Seppelt –K. Löffler: Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart. Josef Kösel&Friedrich Pustet, München 1933.
  • P. Herde: Die Herkunft Papst Cölestins V. Grundwissenschaften und Geschichte. W. Schlögl-Peter Herde, Kallmünz 1976.
  • P. Herde: Papst Cölestin V. und die Abtei Montecassino, "Bibliothek-Buch-Geschichte. Kurt Köster zum 65. Geburtstag". J. von Pflug, Frankfurt a. M. 1977.
  • P. Herde: Papst Cölestin V (Peter von Murrone), Stuttgart, 1981.
(italijansko)
  • Francesco Gligora, Biagia Catanzaro, Edmondo Coccia: I papi della Chiesa. Da San Pietro a Francesco. Armando Editore, Roma 2013.
  • Juan María Laboa: La storia dei papi. Tra il regno di Dio e le passioni terrene. Jaca Book, Milano 2007. (Historia de los Papas. Entre el reino de Dios y las pasiones terrenales. Iz španščine prevedli: Antonio Tombolini, Emanuela Villa, Anna Serralunga).
  • Giorgio Leocata: Il Papa rubato. L'Aquila 1989.
  • Claudio Rendina: I papi. Newton Compton, Roma 1990.
(francosko)
  • Jean Leclercq: La rénonciation de Célestin V et l'opinion théologique en France du vivant de Boniface VIII, v: "Revue d'Histoire de l'Église de France", 25, 1939: 183-192s.
(madžarsko)
  • F. Chobot: A pápák története. Pátria, Rákospalota 1909.
(angleško)
  • Richard P. McBrien: Lives of the Popes. San Francisco 2000.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]