Pojdi na vsebino

Ignacija Fridl Jarc

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Ignacija Fridl Jarc
Portret
Ministrica za kulturo Republike Slovenije
Trenutni nosilec naziva
Začetek delovanja
4. junij 2026
PremierJanez Janša
PredhodnikAsta Vrečko
Rojstvo2. april 1968({{padleft:1968|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:2|2|0}}) (58 let)
Slovenj Gradec
Poklicfilozofinja, kritičarka, literarna komparativistka, strokovnjakinja za literaturo, gledališka kritičarka

Ignacija Fridl Jarc, slovenska filozofinja, komparativistka, kritičarka, publicistka in političarka, * 2. april 1968, Slovenj Gradec.

Od leta 2026 je ministrica za kulturo Republike Slovenije, pred tem je bila med letoma 2020 in 2022 državna sekretarka na tem ministrstvu.[1] Od leta 2018 in med obema angažmajema na ministrstvu je delovala na Slovenski matici, in sicer kot glavna tajnica, urednica in strokovna sodelavka.[2] Med letoma 2023 in 2024 je bila dekanja Fakultete za slovenske in mednarodne študije Nove univerze.[3]

Izobraževanje

[uredi | uredi kodo]

Osnovno šolo Prežihov Voranc je končala v Mariboru, kjer je obiskovala tudi današnjo Prvo gimnazijo (v času usmerjenega izobraževanja preimenovano v Srednjo družboslovno in jezikovno šolo).[4]

Diplomirala je iz primerjalne književnosti in filozofije, leta 2006 pa pod mentorstvom Francija Zoreta doktorirala iz filozofskih znanosti z disertacijo Platonova teorija resnice z vidika lepega in umetnosti. (COBISS) [2]

Delo

[uredi | uredi kodo]
S predstavniki drugih slovanskih Matic

Deluje predvsem na področju literarne zgodovine in antične filozofije ter kot publicistka in literarna ter gledališka kritičarka. Leta 2000 je prejela Stritarjevo nagrado za mlado gledališko kritičarko.[5]

Njena znanstvena bibliografija med drugim obsega članke o Platonovi filozofiji in monografijo Jezik v filozofiji starih Grkov: pot do stoiškega pojma lekton (2001).[6] Kot prevajalka iz starogrščine je sodelovala pri slovenski izdaji Fragmentov predsokratikov.[2]

Bila je članica številnih strokovnih žirij. Delovala je kot novinarka v kulturnem uredništvu časnika Slovenec in asistentka za zgodovino filozofije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, deset let je delovala v zasebnem sektorju.[7]

Je dolgoletna sodelavka Verskega programa Radia Slovenija, za katerega je med letoma 2018 in 2026 ustvarila več deset oddaj Duhovna misel.[8]

Politika

[uredi | uredi kodo]

Leta 2022 je v času ministra Vaska Simonitija postala državna sekretarka na Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije, od leta 2025 pa je predsednica Kulturnega foruma SDS.[2]

Kot ministrica za kulturo v Janševi vladi je že kmalu po imenovanju sprožila proteste samostojnih kulturnikov, opozicije in tudi svoje predhodnice, prejšnje ministrice za kulturo Aste Vrečko, ko je napovedala poseg v že odobrena pogodbena sredstva za samozaposlene v kulturi, začasno ustavitev odprtih razpisov (med drugim za sofinanciranje medijev in plač novinarskih delovnih mest) ter že potrjenih projektov (npr. ustanovitev Javnega zavoda za razvoj sodobne plesne umetnosti); kritiki so ji očitali, da vodi ideološki boj s kulturniki in nevladniki ter da jih želi disciplinirati.[9][10][11][12] Fridl Jarc je v odzivih zatrjevala, da so varčevalni ukrepi (mdr. tudi ustavitev študentskega dela, nova sistematizacija in odprodaja nekaterih vozil na ministrstvu), namenjeni zmanjševanju finančnega primanjkljaja ministrstva v višini 8,9 milijona evrov, od tega 3,9 milijona na postavki za samozaposlene.[11][13] Kot je dejala, je o proračunskem manku finančna služba ministrstva za kulturo opozorila že februarja 2026, sredstva pa da so se izgubila tudi zaradi dodatnega zaposlovanja v prejšnjem mandatu.[14][11]

Le nekaj tednov po vladni prisegi 4. junija 2026 je predlagala ponovno ustanovitev Muzeja slovenske osamosvojitve (prvič je bil ustanovljen v času prejšnje vlade Janeza Janše, a ga je nato ukinilla vlada Roberta Goloba), zanj zagotovila potrebna finančna sredstva in za v. d. prvega direktorja imenovala Jožeta Dežmana.[15][16]

Pet dni po prihodu na ministrstvo, 10. junija 2026, so s pročelja stavbe sneli marvično zastavo, ki so jo pred tem štiri leta izobešali v juniju, mesecu ponosa, kot razlog pa navedli, da morajo "predstavljati vse državljane in vse kulturne ustvarjalce, ne glede na njihova osebna prepričanja, identitete ali svetovne nazore" .[17]

Glede nadaljnje usode RTV Slovenija, proračunskih izplačil za glasbeno dejavnost in manjšinske programe ter ohranitve RTV-prispevka je napovedala pozorno spremljanje delovanja javnega medija in preučitev evropske prakse.[18]

Zasebno

[uredi | uredi kodo]

Prva leta je odraščala na Ojstrici, naselju nad levim bregom Drave v Občini Dravograd, kjer sta takrat poučevala njena starša, oba učitelja, oče Srečko (Feliks) Fridl in mati Martina De Melin (rojena Jožefa Martina Urbas).[19] Njena sorojenka je Jerneja Fridl, geodetka, kartografinja, geografinja, slovenska specialistka za tematsko kartografijo.[19] Ignacija je ime dobila po Ignacu, hlapcu materine družine iz Selnice ob Dravi, ki jim je bil po smrti hišnega gospodarja v veliko pomoč. Stari oče po materini strani je bil žrtev povojne likvidacije; kot nasprotnika nove ureditve so ga na hišnem pragu v noči z 2. na 3. september 1946 usmrtili pripadniki varnostno-obveščevalne službe Udba. Ta dogodek je družino močno zaznamoval in je prek materine vzgoje vplival tudi na njen svetovni nazor. Ta se je po njenih besedah oblikoval tudi pod očetovim vplivom, ki je imel na jugoslovansko sodobnost drugačen pogled kot mati, ni bil veren in se ni udeležil niti Ignacijinega krsta.[20]

Poročena je s podjetnikom Janezom F. Jarcem, ustanoviteljem in direktorjem družbe Pot, ki se uvršča med največje ponudnike papirne galanterije in darilne embalaže v Sloveniji in med pomembnejše na trgih srednje in jugovzhodne Evrope.[21] V mladosti je bil ministrant kasnejšega škofa Alojza Urana, s katerim sta ohranila tesne in zaupne stike do njegove smrti, kar je po navedbah Ignacije Fridl Jarc prav tako vplivalo na njen pogled na svet.[20] Župnija Malečnik ji je za dolgoletno sodelovanje in prispevek k razvoju knjižnične, literarne in kulturne dejavnosti v župniji podelila Glaserjev srebrnik za leto 2026.[22]

V prostem času veliko bere, rada prebira Platona ter poezijo.[23]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ »dr. Ignacija Fridl Jarc, državna sekretarka«. Portal GOV.SI. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. julija 2020. Pridobljeno 23. julija 2020.
  2. 1 2 3 4 »dr. Ignacija Fridl Jarc | GOV.SI«. Portal GOV.SI. Pridobljeno 30. julija 2026.
  3. ↑ Dejić, Suzana. »Fakulteta za slovenske in mednarodne študije - Dekan«. Fakulteta za slovenske in mednarodne študije - Dekan. Pridobljeno 30. junija 2023.
  4. ↑ Slovenija, Multimedijski center RTV. »dr. Ignacija Fridl Jarc«. RTV 4D. Pridobljeno 23. julija 2020.
  5. ↑ »Nova tajnica - urednica Slovenske matice je dr. Ignacija Fridl Jarc«. Slovenska matica. 3. maj 2018. Pridobljeno 23. julija 2020.
  6. ↑ postaja, Spletna. »Ignacija Fridl Jarc: Stremeti k lepoti | Družina – vsak dan s teboj«. Ignacija Fridl Jarc: Stremeti k lepoti | Družina – vsak dan s teboj. Pridobljeno 30. julija 2026.
  7. ↑ »dr. Ignacija Fridl Jarc | GOV.SI«. Portal GOV.SI. Pridobljeno 30. julija 2026.
  8. ↑ »Duhovna misel Radia Slovenija«. 365.rtvslo.s. Pridobljeno 30. julija 2026.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: url-status (povezava)
  9. ↑ »Ministrstvo: Ne pošiljajte zahtevkov za izplačila. Vrečko: Začel se je SDS-ov obračun s kulturo«. rtvslo.si. Pridobljeno 30. julija 2026.
  10. ↑ Š, T. L. »Vrečko: Grožnje o sredstvih so pritisk. Fridl Jarc: Zanikam, da gre za politično obračunavanje«. rtvslo.si. Pridobljeno 13. julija 2026.
  11. 1 2 3 »Vrečkova o nedostojnem predlogu, Fridl Jarčeva o neodgovornem upravljanju | 24ur.com«. www.24ur.com. Pridobljeno 13. julija 2026.
  12. ↑ Š, T. L. »Plesna skupnost ministrico Ignacijo Fridl Jarc poziva k premisleku po izjavi o neizvedljivi pogodbi«. rtvslo.si. Pridobljeno 30. julija 2026.
  13. ↑ »Pojasnilo glede začasne prilagoditve postopkov financiranja zaradi priprave rebalansa proračuna | GOV.SI«. Portal GOV.SI. 8. julij 2026. Pridobljeno 13. julija 2026.
  14. ↑ »Izjava za javnost o začasni prilagoditvi postopkov financiranja zaradi priprave rebalansa proračuna | GOV.SI«. Portal GOV.SI. 10. julij 2026. Pridobljeno 13. julija 2026.
  15. ↑ A. K. K., M. Z. , T. L. (23. junij 2026). »Vlada ponovno ustanovila samostojni Muzej slovenske osamosvojitve. Fridl Jarc: Zaživel bo čim prej«. rtvslo.si. Pridobljeno 30. julija 2026.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: url-status (povezava) Vzdrževanje CS1: več imen: seznam avtorjev (povezava)
  16. ↑ J, A. »Jože Dežman imenovan za v. d. direktorja Muzeja slovenske osamosvojitve«. rtvslo.si. Pridobljeno 30. julija 2026.
  17. ↑ K, M. »Pred ministrstvom brez mavrične zastave. Ministrstvo: "Državne ustanove naj ostanejo nevtralne"«. rtvslo.si. Pridobljeno 30. julija 2026.
  18. ↑ Š, A. P. , T. L. »Fridl Jarc: Glede ukinitve RTV-prispevka se bo sledilo evropskim smernicam, pomemben je pluralizem«. rtvslo.si. Pridobljeno 30. julija 2026.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: več imen: seznam avtorjev (povezava)
  19. 1 2 »Fridl, Jerneja (1966–) - Slovenska biografija«. www.slovenska-biografija.si. Pridobljeno 30. julija 2026.
  20. 1 2 Slovenija, MMC RTV, dr. Ignacija Fridl Jarc, pridobljeno 30. julija 2026
  21. ↑ »Kolektiv - POT, Ljubljana, d.o.o. Slovenija«. www.pot.si. Pridobljeno 30. julija 2026.
  22. ↑ »Podelitev Glaserjevega srebrnika dr. Ignaciji Fridl Jarc«. Katoliška Cerkev v Sloveniji. Pridobljeno 30. julija 2026.
  23. ↑ »Dr. Ignacija Fridl Jarc: »Velikega razhoda med preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo sploh ni.««. Knjigarna Bukla. Pridobljeno 30. julija 2026.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Ignacija_Fridl_Jarc&oldid=6733295«