Ignacij Oblak
| Ignacij Oblak | |
|---|---|
| Rojstvo | 17. april 1834 Gorenja vas |
| Smrt | 6. april 1916 (81 let) Celje |
| Državljanstvo | .svg){kind=small} Avstro-Ogrska |
| Poklic | kipar, rezbar |
Ignacij Oblak ( s pravim priimkom Žust), slovenski podobar, rezbar in pozlatar, * 17. april 1834, Gorenja vas, † 6. april 1916, Celje.
Ignacij Oblak, pisal se je Žust (oče Franc Žust je bil kmet v Gorenji vasi, mati pa Elizabeta r. Čadež), je po hišnem nazivu spremenil priimek v Oblak. Kot podobar se je preselil v Celje, kjer je kupil hišo in ustvaril družino (njegov sin je bil znameniti jezikoslovec in slavist Vatroslav Oblak). Oblak je 1865 postavil 4 oltarje v Predosljah, 1867 pozlatil veliki oltar v podržnični cerkvi sv. Duha v Celju, 1870 naredil nov stranski oltar za župnijsko cerkev v Galiciji s kipi Brezmadežne, sv. Terezije, sv. Neže, Marije pomočnice, sv. Cirila in Metoda, 1872 srednji kip sv. Jožefa in 1877 kip sv. Antona puščavnika za desni stranski oltar v Gotovljah, 1880 najbrž oltar v desni kapeli pri Sv. Petru v Savinjski dolini in 1890 kip Brezmadežne, neznano kdaj pa stranska oltarja v pokopališki cerkvi sv. Kancijana v Žalcu s kipi sv. Jurija, sv. Florijana, sv. Antona puščavnika in sv. Frančiška Ksaverja.[1]
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Viri
[uredi | uredi kodo]- ↑ Slovenski biografski leksikon 1925-1991. (2009). Elektronska izdaja. Ljubljana: SAZU
 | Ta biografski članek je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. |
