Ignac Kristijanović

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Ignac Kristijanović
Portret
Rojstvo31. julij 1796({{padleft:1796|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:31|2|0}})[1]
Zagreb
Smrt16. maj 1884({{padleft:1884|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:16|2|0}})[1] (87 let)
Zagreb
DržavljanstvoHrvaška
Poklicavtor, prevajalec, pisatelj

Ignac Kristijanović hrvaški (kajkavski) pisatelj, prevajalec in škof. * Zagreb, 31. julij, 1796; † Zagreb, 16. maj, 1884.

Življenje[uredi | uredi kodo]

Oče mu je bil Ivan Juraj Kristijan, pek na Krvavem mostu v Zagrebu. Kristijanovićeva mati Margareta Posilović je bila polsestra dramatika Tomaša Mikloušića. Kasneje je Mikloušić veliko vplival na Kristijanovićevo delo.

Med 1831 in 1834 je bil duhovnik zagrebškega seminara, potem kapelski župnik v bjelovarski županiji. Od 1852 je kanonik, od 1853 do 1855 šolski nadzornik. Leta 1858 so ga izvolili za čazmanskega arhidiakona. Leta 1863 je lektor Kaptola v Zagrebu. Leta 1870 je bil častni škof Zagreba.

Kristijanovićeva dela[uredi | uredi kodo]

Leta 1834 je ustanovil kajkavski koledar Danicza zagrebechka (kasneje Danica zagrebečka). S tem koledarjem je hotel obnoviti kajkavsko književnost. Prevedel je Ezopove basni in napisal kajkavsko slovnico v nemščini. Škof Maksimilijan Vrhovac je z Mikloušićem hotel prevesti Sveto pismo v kajkavščino, vendar po škofovi smrti ta pogram je prenehal. Kristijanović je poskusil nadaljevati Vrhovčev program, da bi prevedel kajkavsko Biblijo. Bil je v zvezi z Jernejom Kopitarjem, ki ga spodbujal pri pisanju. Kristijanović se je uprel ilirizmu in zavrnil novo srbohrvaščino.

Vendar kajkavski jezik in književnost že sta v 1850-ih letih umirala in srbohrvaščina je iztisnila kajkavščino, zato Kristijanović se je nehal pisati.

Dela[uredi | uredi kodo]

  • Nachin vu vszeh sivlenya dogodyajih vszigdar zadovolynomu biti (1826 prevod iz francoščine)
  • Blagorechja za vsze czeloga léta nedélye (1830)
  • Pomochnik betegujuchéh y vumirajuchéh (1832)
  • Grammatik der Kroatischen Mundart (1837)
  • Anhang zur gramatik der kroatischen Mundart (1840)
  • Historia iliti pripovezt Svetoga Pisma Staroga i Novoga Zakona (1842)
  • Kratka pripovedanja za potrebovanje Ladanjskeh Škol (1842)
  • Chtéjenya y evangeliumi na vsze nedelye y szvètke (1842)
  • Ezopusheve baszne (1843)
  • Kratki žitek vseh sveteh apoštolov na duhovnu zabav (1847)
  • Zlati oltar za kerščenike katolike (1848)
  • Svèti Filip, apoštol. Ispis njegvoga živlenja (Danica zagrebečka, 1850)
  • Svèti Šimun, apoštol (Danica zagrebečka, 1850)
  • Svèti Judaš Thaddeuš, apoštol (Danica zagrebečka, 1850)
  • Žitek svèteh mučenikov (1859)
  • Muka Gospona našega Jezuša Kristuša (1873, primerek ni v razvidu)

Prevodi[uredi | uredi kodo]

  • Réchi mudrozti Shalamona kràlya (Danicza zagrebechka, 1839)
  • Réchi mudrozti Jesusha szina Szirakovoga (Danicza zagrebechka, 1839)
  • Réchi mùdrozti Shalamona kràlya (Danicza zagrebechka, 1840)
  • Réchi mùdrozti Jesusha szina Szirakovoga (Danicza zagrebechka, 1840)
  • Knyiga Tobiasha iz Szvetoga Piszma Ztaroga Zakona na horvatzki jezik preneshena (Danicza zagrebechka, 1845)
  • Knyiga Judithe iz Szvetoga Piszma Ztaroga Zakona na horvatzki jezik preneshena (Danicza zagrebechka, 1846)
  • Tri lizti szvètoga Jànusha apoztola iz Szvetoga Piszma Novoga Zakona na horvatzki jezik prenesheni (Danicza zagrebechka, 1847)
  • Knjiga Ruthe i Jonaša proroka iz Svetoga Pisma Staroga Zakona na horvatski jezik prenešena (Danica zagrebečka, 1848)
  • Knjiga mudrosti iz Svetoga Pisma Staroga Zakona na horvatski jezik prenešena (Stolêtni horvatski kolendar, 1849)
  • Svèti Peter, apoštolski poglavar, i njegovi dva listi (Danica zagrebečka, 1849)
  • Eliaš prorok, harvatske kraljevine zavetnik (Danica zagrebečka, 1849)
  • Svèti Jakop apoštol, imenovam Menjši, i njegov občinski list (Danica zagrebečka, 1850)
  • Svètoga Judaša Thaddeuš občinski list (Danica zagrebečka, 1850)

Rokopisni prevodi[uredi | uredi kodo]

  • Knyiga Sholtarov
  • Knyiga Prirechjah
  • Knyiga Mudrozti
  • Knyiga Redovnikaha
  • Szvèti Jesusha Kristusha Evangelium
  • Prevod Apostolskih del (prve strani manjkajo)
  • Lízt Szvètoga Pavla Apostola na Rimljane
  • Lizt Szvètoga Pavla Apostola na Korintiancze Prvi
  • Lizt Szvètoga Pavla Apostola na Korintiancze Drugi (zadnje strani manjkajo)
  • Knyiga Jobova (ta rokopis je prevzel od Ivana N. Labaša)

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Josip Percan: Ignac Kristijanović (1796.-1884.) i njegov poskušaj prevođenja Svetoga Pisma
  • Joža Skok: Ignac Kristijanović i njegove „Ezopuševe basne“, Ezop i njegove basne u svjetskoj i hrvatskoj književnosti, (u knjizi: "Ignac Kristijanović - Ezopuševe basne pohorvačene" / pretisak izd. iz 1843. i Ezopuševih basni iz "Danice zagrebečke" (1842.-1850.) s transliteracijom i rječnikom, te dva eseja / - priredio dr. sc. Joža Skok, "Izd. Tonimir" Varaždinske Toplice – Ogranak Matice hrvatske, Varaždin, 2011.
  1. 1,0 1,1 Record #100614515 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.