Ida Mlakar

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Ida Mlakar
Rojstvo26. maj 1956({{padleft:1956|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:26|2|0}}) (63 let)
Kranj
DržavljanstvoFlag of Slovenia.svg Slovenija
Flag of Yugoslavia (1946-1992).svg SFRJ
Poklicpisateljica

Ida Mlakar, slovenska pisateljica, * 26. maj 1956, Kranj.

Biografija[uredi | uredi kodo]

V prešernovem mestu rojena pisateljica, je tam tudi odraščala. Stanovala je v stari hiši na robu mesta Kranj. Njen oče je bil čevljar, pisal je pesmi ter ljubil filozofijo. Že v 1. razredu, ko se je odločila, da postane pisateljica, je nastala kratka pravljica o Izgubljenem fižolčku. V študijskih letih je pisala poezijo, kasneje radijske igre in kratke lirične tekste. Študirala je slavistiko na filozofski fakulteti v Ljubljani, kot absolventka pa se je zaposlila v knjigarni Konzorcij. Delala je tudi na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti v Sekciji za zgodovino slovenskega jezika, nato pa se je zaposlila kot višja knjižničarka v knjižnici Otona Župančiča v Ljubljani ali Vili čira čara, kot jo ljubkovalno imenuje. Tu je zaposlena še danes, in sicer kot vodja bibliopedagoških dejavnosti za otroke. Ida Mlakar je pravljičarka ter mladinska pisateljica. V knjižnici, kjer je zaposlena, vodi ure pravljic, mladim obiskovalcem iz vrtcev in šol razkaže knjižnico, organizira popoldanska popotovanja s knjižico in knjigo, ki jo je naslovila Pravljična popotovanja in soureja vsakoletni Priporočilni in pregledni seznam mladinskih knjig po temah, zvrsteh in žanrih. Piše pa tudi razne članke, ki so objavljeni v brezplačni prilogi revij Za starše, ki izhaja poleg Cicidoja in Cicibana. Pri knjižničarskem delu in pisateljevanju sta ji pomagala sinova Jan in Izidor, s katerima je preverila svoje ideje. Njene knjige so posvečene trem fantom: možu in sinovoma. Ida Mlakar piše o medsebojnih odnosih in čustvovanju. Njeno pisanje je lirična, tenkočutna pripoved, ki se bralca dotakne in ga prevzame.

Bibliografija[uredi | uredi kodo]

  • 4 pravljice o pujsku Gustiju in pujski Bibi.
    • Čarmelada (2008)
    • Ciper coper medenjaki (2008)
    • Zafuclana prejica/pravljica (2009)
    • Kodrlajsa in treskbum trobenta (2009)
Nagrade

Knjiga z naslovom Kako sta Bibi in Gusti preganjala žalost, ki jo je napisala Ida Mlakar, je bila leta 2005 nominirana za Izvirno slovensko slikanico. Leta 2007 pa je ta naziv prejela tudi knjiga z naslovom Kako sta Bibi in Gusti porahljala prepir.

Kako sta Bibi in Gusti preganjala žalost

Interpretacije njenih slikanic[uredi | uredi kodo]

  • Kako sta Bibi in Gusti preganjala žalost

V slikanici Kako sta Bibi in Gusti preganjala žalost spoznamo dva pujska. Bibi je žalostna in Gusti njeno žalost prežene z milnimi mehurčki in s protiprehladnim čajem. Glavni književni osebi sta poosebljena pujska – Bibi in Gusti, ki ju pestijo sodobni problemi. Dogajanje se začne na sredini ali »in media res«, ko Bibi že petič kihne in Gustija zaskrbi, kaj je narobe. Pisateljica imenuje žalost z metaforo: pravi, da je »Bibi prehlajena v srce«. Slikanica je napisana z velikimi tiskanimi črkami, ki omogoča zgodnje samostojno branje. Na koncu knjigice sta tudi recepta za milne mehurčke in protiprehladni čaj, kar se otrokom še posebej vtisne v spomin. Motivi: čaj, milni mehurčki, piškoti, čustva, prijateljstvo, pujsi Slog: celostranske ilustracije, ki prikažejo čustva glavnih junakov: žalost, veselje, skrb, ljubezen. Tomaž Šalamun je v Dumi (1964) pisal o Sloveniji kot o prehlajenem predmetu zgodovine, Ida Mlakar (2004) pa o njihovih potomcih, »prehlajenih v srce«.

Kako sta Bibi in Gusti porahljala prepir
  • Kako sta Bibi in Gusti porahljala prepir

Pujska Bibi in Gusti morata porahljati prepir, za katerega je kriva razmetana in potacana kuhinja. Pujska se črno gledata in zmerjata, vse dokler ne ovenijo marjetice, ki jih je Bibi dobila za rojstni dan. Šele tedaj spoznata, kako neumen je njun prepir in se odločita, da ga je treba takoj zgladiti. Prisrčna zgodbica prikaže, iz kakšne banalnosti se razvije in porodi grd prepir ter ponudi preprost, vendar učinkovit recept za ponovno prijateljstvo in dobro voljo: nekaj lepih in prijaznih besed. Ida Mlakar uporablja pester besedni zaklad, Kristina Krhin pa jo nadgradi z ilustracijami, ki odlično ujamejo vzdušje v pujsjem domu. Ilustratorka vpelje v zgodbo nov lik – belega mačkona, posveti pa se obrazni mimiki in gestikulaciji obeh pujskov, kar naredi slikanico izjemno živahno. Motivi: čustva, jeza, delo, zabava, nesoglasja, prepir, jok, ovenele marjetice, sprava

Kako sta Bibi in Gusti udomačila kolo
  • Kako sta Bibi in Gusti udomačila kolo

Včasih morata tudi pujsa po opravkih, recimo po štiriperesne deteljice. Takrat si Bibi pomaga z zvijačo: že navsezgodaj na vso moč prepeva in iztepa blazine, samo da bi Gustija spravila iz postelje. Ampak Gusti je tokrat neomajen: danes je nogometna tekma, zato ne gre nikamor. K sreči premore Bibi še eno učinkovito zvijačo, ki se ji ni mogoče upreti: po deteljice ne bosta šla peš, ampak s kolesom. Samo udomačiti ga je še treba ... Likovne podobe Kristine Krhin prinašajo posebno svežino in nežnost, s katero se skuša zgodbica dotakniti občutljive in domišljije polne otroške duše. Ilustratorka želeni vtis dosega s premišljeno uporabo kombinirane tehnike, kjer ji zlasti akvarel omogoča prosojni in zračni videz prizorišč. Motivi: štiriperesne deteljice, kolo, nesreča, navdušenje, sreča, prijateljstvo Slog: poseben - ko Bibi budi Gustija (npr. »Guzti, vež čeza sem se domislila danes?)) namesto s uporablja črko z.

Čarmelada
  • Čarmelada

Coprnički Štumfa in Kuštra radi nagajata coprkuhljam. Nekega dne sta obe razdražljivi in nejevoljni. Spreta se ter v hipu pozabita, da sta bili še trenutek nazaj najboljši prijateljici. Vsaka s svojo trmo se odpravita po strmih stopnicah v temačno in zaprašeno klet, kjer strašijo duhci ter ostale grozljive pošasti. Vsaka zase prestrašeno iščeta skrivnostno čarmelado, o kateri so jima pravile coprkuhlje. Končno v najtemnejšem kotu kleti zagledata čarmelado z okusom po… Trudita se na vso moč, razmišljata, kako odviti pokrovček, a kozarca ne moreta odpreti. Nenadoma se jima posveti, da so coprkuhlje vanj zaprle njuno prijateljstvo. Zgodi se nekaj nenavadnega… Pokrovček nenadoma popusti, Kuštra in Štumfa pa lahko veselo s prsti ližeta čarmelado z okusom po mandarinah (ki je njuno najljubše sadje). Skozi zgodbo se lahko naučimo, da prijateljstva ne smemo vreči stran. Motivi: coprnički Štumfa in Kuštra, prijateljstvo, čarmelada, duhovi, shramba, prepovedane stvari Slog: ilustracije Ane Razpotnik Donati so zelo nazorne, na koncu so ljudje z nasmejanimi obrazi, saj so že poizkusili čarmelado, v kateri je dobra volja in prijateljsvo. Na koncu pravljice je tudi recept za čarmelado iz mandarin,ki ga je napisala Mojca Menart, kar knjigo še dodatno obogati.

*Ciper coper medenjaki

Ciper coper medenjaki

Coprnički Štumfa in Kuštra ne marata coprniške šole in njenih zdolgočasenih pravil. Slaba volja pa razsaja po vsej šoli. Odločita se, da bosta pregnali slabo voljo in tako starim coprnicam kakšno ušpičili. Zamesita prav posebno testo in spečeta ciper coper medenjake, ki preženejo slabo voljo in slabo vreme. Raznosita jih po vseh slaščičarnah po svetu. Vsi postanejo izredno dobre volje, smejejo se, veselijo… Zunaj pa veselo sije sonce. Coprkuhlje spoznajo, da jim je nekdo ukradel recept za dobro voljo. Motivi: slaba volja, peka medenjakov, klet, smeh Slog: tudi tej pravljici je na koncu na platnici dodan recept (avtorica je Terezija Kranj), kako se pripravi ciper coper medenjake; seveda so sestavine prave.

Podobnosti pravljic[uredi | uredi kodo]

Pravljice Čarmelada, Ciper coper medenjaki, Zafuclana prejica/pravljica in Kodrlajsa in treskbum trobenta so izšle v zbirki Kje rastejo bonboni. Pravljici Čarmelada in Ciper coper medenjaki imata na koncu recept, ki bralca vzpodbudi, da bi tudi sam spekel medenjake oz. naredil marmelado. Če pa v to vpeljemo še otroke, bodo pri tem zelo uživali. Medtem ko imata ostali dve pravljici (Zafuclana prejica/pravljica, Kodrlajsa in treskbum trobenta) na koncu spodbudo za igro z vrvico oziroma za igranje na glavnik.

Prav tako je pravljici Kako sta Bibi in Gusti preganjala žalost priložen recept za pripravo protiprehladnega čaja ter milne mehurčke. Vendar sta recepta napisana drugače, saj vsebujeta tudi sličice. Recepta sta zelo uporabna, saj se poleg pripovedovanja pravljic z otroki lahko tudi igramo. Pravljice, v katerih sta glavni osebi Bibi in Gusti, so napisane z velikimi tiskanimi črkami, kar omogoča mlajšim bralcem enostavnejše branje. Te pravljice so namenjene otrokom od 3 do 6 let.

Slogovno zaznamovane besede:

- bicikel, šklepetati, razdrapan, odšklemfati, krulbe, zašuštrati, krščenmatiček, kucelj, šnofanje.

Viri[uredi | uredi kodo]

Literatura[uredi | uredi kodo]

  • Mlakar, I. (november 2006). Ida Mlakar – Pisateljica, ki rahlja srca malih in velikih bralcev. Otroci-revija za starše, let. 5, 4-5.
  • Mlakar, I. (april 2005), S putko Brsko po Sloveniji. Za starše, brezplačna priloga revij Cicido in Ciciban.
  • Hamš, B. (april 2005), Ob slikanicah spoznavamo, kako otroci doživljajo svet, str. 19.
  • Mlakar Ida, (2005). Klicarji zvezd: pregledni in priporočilni seznam mladinskih knjig iz leta 2004 po temah, zvrsteh in žanrih. (str. 13 in 38). Ljubljana: Rokus, d. o. o.
  • Vrabec Lavrenčič Darja, Mlakar Ida (2007). O niču, odejah in koncu sveta: pregledni in priporočilni seznam mladinskih knjig iz leta 2006 po temah, zvrsteh in žanrih. (str. 33). Ljubljana: MIŠ.
  • Mlakar, I. (februar 2004), Moja očaranost nad knjigo seže tako daleč kot moj spomin – v najzgodnejša leta. Za starše, brezplačna priloga revij Cicido in Ciciban.
  • Blažič, M. (oktober 2005), Branje med vrsticami. Za starše, brezplačna priloga revij Cicido in Ciciban.
  • Mlakar Ida (november 2005), Pravljična potovanja. Za starše, brezplačna priloga revij Cicido in Ciciban.
  • Mlakar, I. (2004). Kako sta Bibi in Gusti preganjala žalost. Radovljica: Didakta.
  • Mlakar, I. (2006). Kako sta Bibi in Gusti porahljala prepir. Radovljica: Didakta d. o. o.
  • Mlakar, I. (2007). Kako sta Bibi in Gusti udomačila kolo. Radovljica: Didakta d. o. o.
  • Mlakar, I. (2008). Ciper coper medenjaki. Murska Sobota: Ajda.
  • Mlakar, I. (2008). Čarmelada. Murska Sobota: Ajda.
  • Mlakar, I. (2009). Zafuclana prejica/pravljica. Murska Sobota: Ajda.
  • Mlakar, I. (2009). Kodrlajsa in treskbum trobenta. Murska Sobota: Ajda.

Spletni viri[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Knjižnica Otona Zupančiča