Išbi-Era

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Išbi-Erra
𒀭𒅖𒁉𒀴𒊏
Kralj Sumerije
Sumerian King List, 1800 BC, Larsa, Iraq (detail).jpg
Seznam sumerskih kraljev na Weld-Blundellovi prizmi
Obdobje vladanjaokoli 1953 pr. n. št. — okoli 1920 pr. n. št. (kratka kronologija)
PredhodnikIbi-Sin (Tretja urska dinastija)
NaslednikŠu-Iliš
AkadskoIšbi-erra
HišaPrva isinska dinastija
Rojstvo21. stoletje pr. n. št.
Smrtdomnevno 1985 pr. n. št.

Išbi-Era (akadsko 𒀭𒅖𒁉𒀴𒊏 Išbi-erra, na sodobnih napisih klinopisno diš-bi-ir₃-ra) je bil ustanovitelj sumerske Isinske dinastije, ki je vladal okoli 1953 pr. n. št. do okoli 1920 pr. n. št. (bližnjevzhodna kratka kronologija).

Njegov predhodnik je bil Ibi-Sin iz Tretje urske dinastije, naslednik pa Šu-ilišu. Iz napisa na Weld-Blundellovi prizmi je razvidno,[1] da je Išbi-Era vladal 33 let, kar potrjuje veliko število imen njegovih vladarskih let. Četudi je Isinska dinastija v mnogih pogledih posnemala prejšnjo, je bil njen jezik akadski, saj je sumerski jezik v zadnjih obdobjih Tretje urske dinastije povsem zamrl.

Življenje[uredi | uredi kodo]

Podroben zemljevid ozemlja Tretje urske dinastije v Mezopotamiji malo pred Išbi-Erovim državnim udarom okoli leta 1953 pr. n. št. (kratka kronologija); zemljevid je orientiran malo proti severizahodu

Na začetku kariere je bil Išbi-Era uradnik sumerskega kralja Ibi-Sina, zadnjega iz Tretje urske dinastije. Opisan je bil kot mož iz Marija,[2] morda zaradi mesta, kamor je bil dodeljen. Njegov napredek izpričujeta njegova korespondenca s kraljem ter korespondenca med kraljem in guvernerjem Kazaluja Puzur-Namušdo, ki se je kasneje reimenoval v Puzur-Šulgija. Pisma imajo literarno vsebino. Njihova verodostojnost ni znana.[3] Išbi-Era se je na obtožbe za nakup žita v Isinu in Kazaluju pritožil, da ne more poslati 72.000 GUR, ki jih je kupil za 20 talentov srebra - kar je očitno pretirana cena - in da zdaj varuje Isin in druga naselja pred vdorom Amoritov (Martu). Od Ibi-Sina je zahteval, naj mu pošlje 600 čolnov za prevoz, in hkrati guvernerstvo v Isinu in Nipurju.[4][5] Ibi-Sin je Išbi-Ero oviral pri njegovem napredovanju, a je slednjemu očitno kljub temu uspelo v osmem letu Ibi-Sinovega vladanja priti na oblast. O tem pričajo njegova imena vladarskih let.[6]

Išbi-Sin je v svojem pismu Puzur-Šulgiju z grenkobo udaril po Išbi-Eri, ker "ni iz sumerskega semena" in menil: "Enlil je Amorejce premešal iz njihove dežele in zdaj bodo napadli Elamite in ujeli Išbi-Ero." Zanimivo je, tako se vsaj zdi, da je bil Puzur-Šulgi prvotno eden od Išbi-Erovih glasnikov in pokazatelj, v kolikšni meri je v zadnjih letih vladavine Tretje urske dinastije rasel Išbi-Erov vpliv. Ibi-Sinov vpliv je v zadnjih dvanajstih letih vladanje vztrajno upadal, dokler ni Kindatu Elamski končno osvojil Ura.[7]

Išbi-Era je v osmem letu svoje vladavine odločilno premagal Amorite in v šestnajstem Elamite. Nekaj let kasneje je izgnal elamitsko garnizijo iz Ura in vzpostavil svojo suverenost nad celo Sumerijo in Akadom. Dosežek je proslavil v imenu 27. leta svojega vladanja. Prevzel je vse privilegije prejšnjega režima, naročal pisanje poezije in hvalnic bogovom, od katerih je sedem ohranjenih,[8] ter se razglasil za Dingir-kalam-ma-na, "boga v svoji državi".[9] Svojo hčerko En-bara-zi je imenoval za Ibi-Sinovo naslednico na mestu velike svečenice boga Anuja in imenovanje zabeležil v imenu 22. leta svoje vladavine. Ustanovil je več trdnjav in postavil mestno obzidje. Ohranjen je samo en njegov kraljevi napis.[10][11]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. WB 444, the Weld-Blundell prism, vrstica 33.
  2. Tablica UM 7772.
  3. Marc Van De Mieroop (2015). A History of the Ancient Near East, ca. 3000-323 BC. Wiley-Blackwell. str. 87.
  4. CBS 2272, Išbi-erovo pismo Ibi-Sinu.
  5. Joan Aruz; Ronald Wallenfels, ur. (2003). Art of the First Cities: The Third Millennium B.C. from the Mediterranean to the Indus. Metropolitan Museum of Art. str. 469.
  6. S.N. Kramer (1963). The Sumerians: Their History, Culture, and Character. University of Chicago Press. str. 93–94.
  7. C.J. Gadd (1971). Babylonia, 2120-1800 B.C.. V I.E.S. Edwards; C.J. Gadd; N.G.L. Hammond (ur.). The Cambridge Ancient History Volume 1, Part 2: Early History of the Middle East. Cambridge University Press. str. 612–615.
  8. Hallo, William W. (2010). The World's Oldest Literature: Studies in Sumerian Belles-Lettres. BRILL. str. 212–214. ISBN 978-90-04-17381-1.
  9. Tablice NBC 6421, 7087 in 7387.
  10. IM 58336, Construction of a great lyre for Enlil.
  11. Douglas Frayne (1990). Old Babylonian Period (2003-1595 B.C.) RIM The Royal Inscriptions of Mesopotamia (Book 4). University of Toronto Press. str. 6–11.
Išbi-Era
Isinska dinastija
Vladarski nazivi
Predhodnik: 
Ibi-Sin
(Tretja urska dinastija)
Kralj Sumerije
okoli 1953 pr. n. št. – okoli 1921 pr. n. št.
Naslednik: 
Šu-Ilišu