Ogled vira Hilderik I.

{{Infopolje Vladar
| name            = Hilderik I.
| title           =
| image           = <!-- WD -->
| caption         = Kopija pečatnega prstana Hilderika I. z napisom HILDIRICI REGIS (Hilderik kralj),<ref>G. Salaün, A. McGregor & P. Périn, ''Empreintes inédites de l'anneau sigillaire de Childéric Ier: état des connaissances''. Antiquités Nationales, '''39''' (2008): 217-224.</ref> najden v njegovem grobu v [[Tournai]]u, zdaj v Monnaie de Paris
|succession= Kralj Salijskih Frankov
|reign=457&ndash;481/482
|coronation=
|predecessor= [[Meroveh]]
|successor= [[Klodvik I.]]
|succession1=
|reign1=
|coronation1=
|predecessor1=
|successor1=
|spouse= Basina Turingijska 
|issue= [[Klodvik I.]]<br /> Audofleda, ostrogotska kraljica<br />Lantilda<br />Albofled
|house= [[Merovingi]]
|house-type=Dynasty
| father          = [[Meroveh]]
| mother          =
| date of birth   = <!-- WD -->
| place of        =
| date of death   = <!-- WD -->
| place of death  = <!-- WD -->
| date of burial  =
| place of burial = [[Tournai]]
| signature       = 
|}}

'''Hilderik I.'''  ([[Latinščina|latinsko]] {{aut|Hildericvs}}, [[Francoščina|francosko]] Childéric) je bil kralj [[Salijski Franki |Salijskih Frankov]] in oče kralja [[Klodvik I.|Klodvika I.]], ki je združil [[Franki|Franke]] in ustanovil [[Merovingi|Merovinško dinastijo]], * okoli [[440]], † [[481]]/[[482]].

==Vojaška kariera==
Hilderik je svojega očeta, kralja Salijskih Frankov, nasledil leta 457 ali 458. Do leta 457 je vladal Frankom najmanj v okolici Tournaia in dolini reke Lys. Vladal je morda tudi bolj proti jugu, vendar so podatki o tem nejasni. Po Gregorju Tourskem je bil nekaj časa izgnan, domnevno zaradi nezadovoljstva z njegovim zasebnim življenjem. Gregor pravi, da so ga po osmih letih izgnanstva poklicali domov.<ref>Wallace-Hadrill. ''Long-Haired Kings'', str. 158-161.</ref>

Leta 463 je kot zaveznik zahodnorimskega generala Egidija, ''[[Magister militum|magistra militum]]'' severne [[Galija|Galije]] s sedežem v [[Soissons|Soissonsu]], porazil [[Vizigoti|Vizigote]], ki so poskušali razširiti svojo vladavino na dolino [[Loara|Loare]]. Po Egidijevi smrti je kot zaveznik zahodnorimskega ''comesa'' Pavla (Paulusa) iz sedanjega [[Angers|Angersa]] skupaj z mešano vojsko romaniziranih [[Galci|Galcev]], Rimljanov in Frankov porazil [[Goti|Gote]] in zasegel bogat plen.<ref>Heather. ''Fall of the Roman Empire'', str. 416.</ref> Za Goti so v Galijo vdrli saški plenilci pod [[Odoaker]]jevim poveljstvom, prodrli do Angersa in ga osvojili, potem pa sta ga Hilderik in Pavel leta 469 svobodila.<ref>Collins. ''Early Medieval Europe'', str. 103.</ref> Hilderik je Sase zasledoval do otokov v delti Loare in jih pobil. V letih 476 do 481 se je z Odoakerjem dogovarjal o morebitnem zavezništvu proti [[Alemani|Alemanom]], ki so poskušali napasti Italijo.<ref name=Collins>Collins. ''Early Medieval Europe'', str. 112-113.</ref>

==Družina in smrt==
Gregor Tourski v ''Libri Historiarum'' pripoveduje zgodbo, da so Salijski Franki Hilderika izgnali, ker je zapeljeval njihove žene. Osem let izgnanstva je preživel pri turingijskem kralju Basinu in njegovi ženi, kraljici Basini. Vrnil se je šele potem, ko mu zvesti služabnik svetoval, da bi lahko varno vrnil tako, da bi mu poslal svojo polovico zlatega predmeta, ki sta si ga s Hilderikom razdelila pred izgonom. Gregor opisuje tudi njegovo vrnitev v Tournai, kamor je prišla tudi kraljica Basina, ki je zaradi Hilderika zapustila svojega moža. 

Hilderik je bil poročen z Basinino hčerko Basino Turingijsko, s katero je imel več otrok:
* [[Klodvik I.|Klodvika I.]] (466–511),
* Audofledo, ženo [[Teoderik Veliki|Teoderika Velikega]] in kraljico [[Ostrogotsko kraljestvo|Ostrogotov]], 
* Lantildo (468–ni znano) in
* Abofledo (470–ni znano).

Hilderik je umrl leta 481<ref>Wallace-Hadrill. ''Long-Haired Kings'', str. 3.</ref> ali 482. Pokopan je bil v Tournaiu.<ref>Wickham. ''Inheritance of Rome'', str. 112.</ref> Na prestolu Salijskih Frankov ga je nasledil sin Klodvik I.<ref name=Wallace>Wallace-Hadrill. ''Long Haired Kings'', str. 162.</ref>

==Grob==
[[Slika:Abeilles de Childéric Ier.jpg|thumb|Zlati čebeli z vdelanimi granati]]

Hilderikov grob so odkrili leta 1653<ref name=Wallace/> v bližini cerkve Saint-Brice v [[Tournai]]u, [[Belgija]].<ref>''Location of Childeric's grave: A plaque at the site reads''. Archaeology in Europe.</ref> V njem so odkrili številne dragocene predmete, vključno z zlatom in [[granat]]i okrašene posode, zlatnike, zlato bikovo glavo in obroč s kraljevim imenom. V njegovem ogrinjalu so našli približno tristo zlatih čebel.<ref name=Wallace/> Odkritje je objavil nadvojvoda Leopold Viljem, guverner južne Nizozemske (sedanje Belgije) in zaklad poslal [[Habsburžani|Habsburžanom]] na [[Dunaj]], Habsburžani pa so ga nato podarili francoskemu kralju [[Ludvik XIV. Francoski|Ludviku XIV.]]. Zaklad na kralja ni naredil kdo ve kako globokega vtisa in ga je shranil v kraljevi knjižnici, ki je med [[Francoska revolucija|francosko revolucijo]] postala [[Francoska narodna knjižnica]]. [[Napoleon]] je bil nad Hilderikovimi čebelami mnogo bolj navdušen kot kralj in se odločil, da bodo kot simbol Francoskega cesarstva zamenjale bourbonske lilije. 

V noči med  5. in 6. novembrom 1831 so iz knjižnice ukradli približno osemdeset kilogramov dragocenih predmetov, med njimi tudi Hilderikove čebele. Večino zlatih predmetov so pretalili. Nekaj predmetov, skritih v Seni, so kasneje našli. Med njimi sta bili tudi dve zlati čebeli. Videz ukradenih predmetov je znan samo iz finih gravur iz obdobja odkritja zaklada in nekaj reprodukcij, ki so jih naredili Habsburžani. 

==Sklici==
{{sklici|2}}

==Viri==
* {{navedi knjigo |author=Collins, Roger |year=1999 |title=Early Medieval Europe: 300–1000|edition=2 |publisher=New York: St. Martin's Press |isbn=0-312-21886-9 |cobiss=3610458 |pages=}}
* {{navedi knjigo |author=Heather, Peter |year=2006 |title=The Fall of the Roman Empire: A New History of Rome and the Barbarians |url=https://archive.org/details/fallofromanempir0000heat |publisher=Oxford, UK: Oxford University Press |isbn=978-0-19-532541-6 |cobiss= |pages=}}
* {{navedi knjigo |author=Wallace-Hadrill, J. M. |year=1982 |title=The Long-Haired Kings |publisher=Toronto: University of Toronto Press |isbn=0-8020-6500-7 |cobiss=3143002 |pages=}}
* {{navedi knjigo |author=Wickham, Chris |year=2009 |title=The Inheritance of Rome: Illuminating the Dark Ages 400–1000 |url=https://archive.org/details/inheritanceofrom0000wick |publisher=New York: Penguin Books |isbn=978-0-14-311742-1 |cobiss= |pages=}}

== Zunanje povezave ==
* [https://books.google.si/books?id=15NCjWEcG_YC&pg=PA83&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false Meč iz Hilderikovega groba]
* [http://penelope.uchicago.edu/hydrionoframes/bees.html A Note on Childeric's Bees]

{{s-start}}
{{s-hou|[[Merovingi]]||okoli 440 | |481}}
{{s-bef|before= [[Meroveh]] }}
{{s-ttl|title= Kralj Salijskih Frankov|years=457&ndash;481}}
{{s-aft|after=[[Klodvik I.]]}}
{{end}}

{{Merovingi}}
{{DEFAULTSORT:Hilderik I.}}
[[Kategorija:Frankovski kralji]]
[[Kategorija:Merovingi]]
{{normativna kontrola}}