Hermann Günther Grassmann
| Hermann Günther Grassmann | |
|---|---|
 | |
| Rojstvo | 15. april 1809[1][2][…] Szczecin[1] |
| Smrt | 26. september 1877[1][2][…] (68 let) Szczecin |
| Državljanstvo | .svg){kind=small} Kraljevina Prusija[d] |
| Poklic | matematik, fizik, jezikoslovec, srednješolski učitelj, prevajalec, pedagog |
Hermann Günther Grassmann (tudi Graßmann), nemški polihistor, fizik in neohumanist, * 15. april, 1809, Szczecin (nemško Stettin), † 26. september 1877, Szczecin.
Življenje
[uredi | uredi kodo]Grassmann je bil tretji izmed 12 otrok v družini. Njegov oče je poučeval matematiko in fiziko na gimnaziji v Szcecinu, kjer se je Hermann tudi šolal. Pozneje je študiral teologijo na Univerzi v Berlinu. Verjetno se v tem času ni izobraževal tudi v matematiki in fiziki. Po končanem študiju v Berlinu se je vrnil v Szcecin, kjer je opravil izpite, da je lahko poučeval matematiko, fiziko, kemijo in mineralogijo.
Delo kot matematik
[uredi | uredi kodo]Postavil je osnove vektorskemu in tenzorskemu računu. Prvi je definiral zunanji produkt, ki ga je sam imenoval kombinatorični produkt. Ta produkt je postal eden izmed osnovnih operacij v algebri, ki jo danes imenujemo zunanja algebra. V letu 1878 je angleški matematik William Kingdon Clifford (1845 – 1879) povezal njegovo zunanjo algebro s kvaternioni, ki jih je odkril irski fizik, astronom in matematik William Rowan Hamilton (1805 – 1865). Delo je bilo za tiste čase revolucionarno. Uporabil ga je za tezo v svoji doktorski dizertaciji, toda matematik in astronom August Ferdinand Möbius (1790 – 1868) je ni imel časa pregledati in jo je posredoval matematiku Ernstu Kummerju, ki pa jo je zavrnil brez temeljitega pregleda. Naslednjih 10 let je Grassmann izpopolnjeval svojo teorijo.
V letu 1853 je Grassmann objavil teorijo o mešanju barv. Danes se še vedno uporablja in se imenuje Grassmanov zakon. V svojih delih se je ukvarjal tudi s kristalografijo, elektromagnetizmom in mehaniko.
Delo kot lingvist
[uredi | uredi kodo]Razočaran, ker nihče ni opazil njegovega velikega dela v matematiki, se je pričel ukvarjati z jezikoslovjem. Pisal je knjige s področja nemške slovnice, zbiral je ljudske pesmi in se učil sanskrta. Prevedel je starodavno indijsko sveto zbirko hvalnic Rigvedo. Odkril je tudi zvočno pravilo, ki se danes imenuje Grassmannov zakon.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 1,2 Record #118541617 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
- ↑ 2,0 2,1 data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
- ↑ 3,0 3,1 MacTutor History of Mathematics archive — 1994.
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]- Grassmannov zakon (optika)
- zunanja algebra
- Grassmannov zakon (fonologija)
- grassmannian
- Grassmannovo število
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
| Biografski slovarji | |
| Znanstvene podatkovne baze | |
| Drugo | |
