Herman Potočnik

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Herman Potočnik Noordung)
Skoči na: navigacija, iskanje
Herman Potočnik
Portret
Herman Potočnik Noordung
Rojstvo 22. december 1892({{padleft:1892|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:22|2|0}})
Pulj[1]
Smrt 27. avgust 1929({{padleft:1929|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:27|2|0}}) (36 let)
Dunaj[1]
Bivališče Flag of Austria-Hungary (1869-1918).svg Avstro-Ogrska
Flag of Austria.svg Avstrija
Narodnost slovenska
Področja raketna tehnika, kozmonavtika (astronavtika), vesoljska tehnologija
Poznan po geostacionarni satelit
Problem vožnje po Vesolju - Raketni motor (1929)
načrt vesoljske postaje

Herman Potočnik [hérman potóčnik] (psevdonim Hermann Noordung) [nórdung], slovenski raketni inženir, častnik, pionir kozmonavtike (astronavtike), vesoljskih poletov in tehnologij, * 22. december 1892, Pulj, Avstro-Ogrska (sedaj Hrvaška), † 27. avgust 1929, Dunaj, Avstrija.

Življenje[uredi | uredi kodo]

Potočnikov načrt geostacionarne vesoljske postaje
Potočnikov načrt za bivalno kolo (Wohnrad), ki ustvarja umetno gravitacijo)

Oče Jožef Potočnik se je rodil leta 1841 v Slovenj Gradcu in je služboval kot štabni zdravnik in visok mornariški častnik (general) v Avstro-ogrski vojni mornarici[2], med drugim je bil tudi udeleženec bitke pri Visu[3] pod poveljstovm zmagovitega Tegetthoffa iz Maribora. Mati Minka (Marija) se je rodila leta 1854 in je bila hči znanega trgovca z vini Franca Kokošinka (Franz Kokoschinegg), rojenega v Vitanju, ki se je že leta 1842 preselil v Maribor.

Oče je leta 1894 v Puli umrl [4] , zato se je mati s štirimi otroki preselila v Maribor, kjer je še živela njena mati, Hermanova babica Camilla Kokoschinegg. Kot vdova po vojnem veteranu je dobila v najem novo stanovanje v drugem nadstropju leta 1894 zgrajene palače na vogalu sedanjega Slomškovega trga in Poštne ulice. Tako je Herman prve štiri razrede osnovne šole obiskoval v Mariboru, skupaj z bratoma Adolfom in Gustavom (kasneje oba mornariška častnika), ter sestro Frančko.

V šolskem letu 1903/1904 se je preselil v Bad Fischau pri Dunaju, kjer je obiskoval nižjo realko in prebival v deškem internatu. Njegov skrbnik je bil stric Josef Kokoschinegg, odvetnik v Gradcu. Vojaško šolo je obiskoval v Hranicah na Moravskem. Njegov stric Heinrich je bil generalmajor v vojski in mu je verjetno omogočil študij v avstrijskih vojaških šolah. Med letoma 1910 in 1913 je študiral na vojaški tehniški akademiji v Mödlingu pri Dunaju in postal inženirski poročnik.

Že naslednje leto je moral na fronto, kot strokovnjak za mostovne in železniške gradnje je deloval v Galiciji, Srbiji, Bosni, na soški fronti kjer je bil priča predora do Piave in kasnejšega umika. Ker je v vojski zbolel za sušico, so ga leta 1919 upokojili s stotniškim činom. Tedaj je na Tehniški univerzi na Dunaju začel študirati elektrotehniko in strojništvo, leta 1922 je absolviral, tri leta kasneje postal inženir - specialist za raketno tehniko. Naslednja štiri leta, ki so mu še preostala do smrti, je preživel z bratom Adolfom na Dunaju in se je popolnoma posvetil načrtovanju prodora v vesolje.

Konec leta 1928 je (z letnico 1929) v Berlinu izšla njegova edina knjiga: Težava vožnje po vesolju - raketni motor, ki velja za eno temeljnih del prve generacije raziskovalcev vesolja, kjer je opisal načrt za preboj v vesolje in ureditev stalne vesoljske postaje z namenom opazovanja zemlje za mirne in (manj) za vojaške namene ter ugodnosti vesolja za raziskave. Knjiga je bila prevedena v ruščino 1935 in delno v angleščino 1929. V Berlinu so njegove zamisli vzeli resno medtem, ko so dunajski inženirji ocenili njegovo delo za domišljijo, čeprav je postala temelj za nadaljnje osvajanje vesolja. Je eden prvih snovateljev na svetu, ki je načrtoval izvorne rešitve in zasnove naprav za vesolje. Prvi je opisal krožno vesoljsko postajo, ki z kroženjem ustvarja umetno težnost in tako omogoča daljše in bolj učinkovito bivanje v vesolju brez stranskih učinkov breztežnosti na telo. Z izdajo knjige je Potočnik postal eden izmed najpomembnejših svetovnih utemeljiteljev potovanja in bivanja v vesolju. V knjigi je načrtoval izvirno (a ne njegovo - Čiolkovskij) zamisel za navidezno nepremičen satelit nad zemljo, ki se vrti z enako hitrostjo, ter sporočanje z zemljo preko radia. Poznavalci knjigo Težava vožnje po vesolju razumejo kot temeljno delo z veliko rešitvami, ki omogočajo bivanje človeka v vesolju, saj je Herman Potočnik že načrtoval proizvodnjo elektrike s pomočjo sonca, kar priča o njegovi izjemni nadarjenosti. Njegova knjiga je vplivala tako na nemški, ameriški (Wernher von Braun: V2 prve balistične rakete – prvi predmet v vesolju, Apollo - prvi človek na Mesecu) kot ruski oz. sovjetski (Sergej Pavlovič Koroljov: oče sovjetskega vesoljskega osvajanja, poslal in sprehodil prvega človeka v Vesolje ) vesoljski razvoj. Von Braun, oče V2 in kasneje vodilni ameriških Apollo odprav na Mesec je celo izjavil, da mu je knjiga služila kot učbenik. Knjiga naj bi vplivala že na ruski film Pot k zvezdam režiserja Pavla Klušanceva, posnet leta 1958, pozneje pa še na veliko bolj slavni izdelek režiserja Stanleyja Kubricka, ki je leta 1968 v filmu 2001: Vesoljska odiseja (istoimensko knjižno predlogo je napisal Arthur Charles Clarke) za prikaz vesoljske postaje uporabil Potočnikove zamisli.

Pri 36 letih je na Dunaju umrl zaradi sušice, tam so ga tudi pokopali. Osmrtnica z navedbo čina in bolezni ni omenjala njegovega dela o vesoljski tehnologiji, je bila objavljena v mariborskem časopisu.

Dela[uredi | uredi kodo]

  • Problem vožnje po vesolju (1986) (slovenski prevod) (COBISS)
  • Problem vožnje po vesolju - Raketni motor (2010) (2. izdaja slovenskega prevoda) (COBISS)

Priznanja[uredi | uredi kodo]

Objekti, posvečeni Hermanu Potočniku[uredi | uredi kodo]

Poimenovanja[uredi | uredi kodo]

Knjige o Hermanu Potočniku[uredi | uredi kodo]

  • Primož Premzl: Herman Potočnik Noordung, življenjepis v besedi in sliki (COBISS)
  • Herman Potočnik Noordung: mednarodni znanstveni simpozij: zbornik (1999) (COBISS)
  • Herman Potočnik Noordung (2008) (COBISS)
  • Noordung.doc (2009) (COBISS)

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 Record #113560095 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  2. ^ klasifikacijska listina 179/4374, Kriegsarchiv Wien
  3. ^ Primož Premzl: Herman Potočnik Noordung, življenjepis v besedi in sliki, stran 27 (COBISS)
  4. ^ Sterb-Register Matične knjige umrlih vojne mornarice Pulj (1858-1894), list št. 32 Matični ured u Puli
  5. ^ Kumer, Nada. "POROČILA OB 13.00 06/06/2007". MMC RTV Slovenija. RTV Slovenija. Pridobljeno 8. marca 2013.
  6. ^ Hahonina, Ksenija. "Arhitekt breztežnosti". Mladina. Pridobljeno 8. marca 2013.
  7. ^ Baturin, Jurij. "ИЗ СЛОВЕНИИ — К ЗВЕЗДАМ". Novaya Gazeta. Редакционно-издательский дом "НОВАЯ ГАЗЕТА". Pridobljeno 8. marca 2013.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Problem vožnje po vesolju / Herman Potočnik ; [prevedel Peter Srakar ; uredil in spremno besedo napisal Sandi Sitar]. - Ponatis izd. iz leta 1986. - Ljubljana : Slovenska matica, 1999 (Maribor : Dravska tiskarna). - 245 str. : ilustr. ; 20 cm. - (Naravoslovna knjižnica / Slovenska matica ; 3)
  • Problem vožnje po vesolju : raketni motor / Herman Potočnik Noordung ; [prevajalci Peter Srakar, Andreja Alt (rus), Rok Podgrajšek (ang) ; urednica Narvika Bovcon; Predgovor I / T. N. Želnina; Predgovor II / Frederick I. Ordway III, Roger D. Launius, J. D. Hunley]. - 2. izd. slovenskega prevoda. - Ljubljana : KSEVT [i. e.] Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij, 2010 (Ljubljana : Formatisk). - 202 str. : ilustr. ; 23 cm


Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]