Ogled vira Henry Moseley

{{infopolje Znanstvenik
| name          = Henry Gwyn Jeffreys Moseley
| image         = <!-- Wikidata -->
| caption       = Henry G. J. Moseley (1914).
| birth_date    = <!-- Wikidata -->
| birth_place   = <!-- Wikidata -->
| death_date    = <!-- Wikidata -->
| death_place   = <!-- Wikidata -->
| residence     = {{GBR}}
| citizenship   = [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske|Združenega kraljestva]]
| nationality   = {{ikonazastave|Anglija}} [[Angleži|angleška]]
| ethnicity     =
| field         = [[fizika]], [[kemija]]
| work_institutions =
| education    = [[Kolidž Trinity, Oxford|Kolidž Trinity]], [[Univerza v Oxfordu]] <br /> [[Viktorijina univerza v Manchestru|Univerza v Manchestru]]
| doctoral_advisor =
| doctoral_students =
| known_for     = [[vrstno število]] <br /> [[Moseleyjev zakon]]
| influences    = [[Ernest Rutherford]]
| influenced    =
| prizes        = [[Matteuccijeva medalja]] {{small|(1919)}}
| religion      =
| footnotes     =
| signature     =
}}

'''Henry Gwyn Jeffreys Moseley''', [[Angleži|angleški]] [[fizik]] in [[častnik]], * [[23. november]] [[1887]], [[Weymouth, Dorset|Weymouth]], [[Dorset]], [[Anglija]], † [[10. avgust]] [[1915]], [[Galipoli]], [[Osmansko cesarstvo]] (sedaj [[Turčija]]).

Moseleyjevi doprinosi k [[fizika]]lni znanosti so bili zagovor fizikalnih zakonov pred predhodnim empiričnim in [[kemija|kemijskim]] konceptom [[vrstno število|vrstnega števila]]. To izvira iz njegovega razvoja [[Moseleyjev zakon|Moseleyjevega zakona]] v [[rentgenska spektroskopija|rentgenskih spektrih]]. Moseleyjev zakon je opravičil več konceptov v kemiji z razvrstitvijo [[kemični element|kemičnih elementov]] [[periodni sistem elementov|periodnega sistema]] v logični red temelječ na njihovih fizikalnih značilnosti.

Moseleyjev zakon je izpopolnil [[atomska fizika|atomsko fiziko]] z zagotovitvijo prvega eksperimentalnega dokaza [[Bohrov model atoma|Bohrove teorije]] iz leta 1913, poleg [[spekter vodikovega atoma|spektra vodikovega atoma]], ki ga naj bi Bohrova teorija poustvarila. Teorija je izboljšala [[Ernest Rutherford|Rutherfordov]] in [[Antonius van den Broek|van den Broekov]] model iz leta 1911, ki je predlagal, da atom v svojem [[atomsko jedro|jedru]] vsebuje število pozitivnih [[jedrski naboj|jedrskih nabojev]], ki je enako (vrstnemu) številu v periodnem sistemu. Ta model je ostal v veljavi do danes.

Ob izbruhu [[prva svetovna vojna|1. svetovne vojne]] v Zahodni Evropi je Moseley prekinil svoje znanstveno delo na [[Univerza v Oxfordu|Univerzi v Oxfordu]] in se prostovoljno pridružil [[Kraljevi inženirci|Kraljevim inženircem]] v [[Britanska kopenska vojska|Britanski kopenski vojski]]. Aprila 1915 so ga kot častnika za zveze poslali z vojaki Britanskega imperija v [[bitka za Galipoli|invazijo na Galipoli]]. Med [[bitka za Sari Bair|bitko za Sari Bair]] ga je 10. avgusta 1915 v starosti 27 let ostrostrelec smrtno zadel v glavo. Strokovnjaki so razglabljali, da bi lahko Moseley leta 1916 prejel [[Nobelova nagrada za fiziko|Nobelovo nagrado za fiziko]], če ne bi padel.<ref name="rutherford">{{sktxt|Rutherford|2004}}.</ref><ref name="#1">{{sktxt|Asimov|1972|pp=921}}.</ref> Kot posledico tega je britanska vlada vpeljala novo politiko primernosti za bojno dolžnost znanstvenikov.<ref name=":0" />

== Življenje ==

Henry Moseley, pri prijateljih znan kot Harry,<ref>{{sktxt|Rhodes|1987}}.</ref> se je rodil v [[Weymouth, Dorset|Weymouth]]u v [[Dorset]]u leta 1887. Njegov oče [[Henry Nottidge Moseley]] (1844–91), ki je umrl, ko je bil Henry Moseley še majhen, je bil [[biolog]] in tudi profesor [[anatomija|anatomije]] in [[fiziologija|fiziologije]] na Univerzi v Oxfordu. Oče je bil član ekspedicije [[HMS Challenger (1858)|''Challengerja'']].<ref>[http://www.chemcool.com/biography/moseley.htm Brief biography of Moseley, in ''The Hutchinson Dictionary of Scientific Biography'']</ref> Moseleyjeva mati je bila Anabel Gwyn Jeffreys Moseley, hči velškega biologa, [[konholog]]a in [[malakolog]]a [[John Gwyn Jeffreys|Johna Gwyna Jeffreysa]].{{efn|Po smrti njenega prvega moža, se je ponovno poročila z [[William Johnson Sollas|Williamom Johnsonom Sollasom]], profesorjem [[geologija|geologije]] na Univerzi v Oxfordu. Anabel Moseley je bila leta 1913 tudi britanska šahovska prvakinja.}}

Henry Moseley je bil zelo obetaven dijak [[Summer Fields School]] (kjer se ena od štirih 'lig' imenuje po njem) in je prejel kraljevo štipendijo za študij na [[Kolidž Eton|Kolidžu Eton]].<ref>{{sktxt|Heilbron|1966}}.</ref> Leta 1906 je na Etonu prejel nagradi za kemijo in fiziko.<ref>Public Schools Year Book 1906.</ref> Tega leta je začel študirati na [[Kolidž Trinity, Oxford|Kolidžu Trinity]] Univerze v Oxfordu, kjer je diplomiral. Kmalu po diplomi na Oxfordu leta 1910 je postal demonstrator v fiziki na [[Viktorijina univerza v Manchestru|Univerzi v Manchestru]] pod [[Ernest Rutherford|Rutherfordovim]] nadzorom.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.materials.manchester.ac.uk/research/facilities/moseley/biography/ |title=Brief biography, Henry Moseley X-Ray Imaging Facility |accessdate=2017-06-19 |archive-date=2009-08-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090827175623/http://www.materials.manchester.ac.uk/research/facilities/moseley/biography/ |url-status=dead }}</ref> Prvo leto v Manchestru je bil Moseley zadolžen kot diplomirani asistent. Zatem je bil diplomirani raziskovalni asistent. Zavrnil je poučevalsko mesto, ki mu ga je ponudil Rutherford, in se novembra 1913 vrnil v Oxford, kjer so mu ponudili laboratorijske pogoje vendar brez podpore.<ref>{{sktxt|Heilbron|1974|p=95}}.</ref>

== Znanstveno delo ==
[[slika:Moseley x-ray tube.jpg|thumb|right|220px|Moseleyjeva [[rentgenska cev]]]]

Pri raziskovanju energije [[delec beta|delcev β]] leta 1912 je Moseley pokazal, da so bili visoki potenciali dosegljivi iz radioaktivnega vira [[radij]]a, in je tako izumil prvo [[atomska baterija|atomsko baterijo]], čeprav mu ni uspelo pridobiti 1 MeV, energije potrebne za ustavitev delcev.<ref>{{sktxt|Moseley|1913}}.</ref>

Leta 1913 je Moseley opazoval in [[meritev|izmeril]] [[rentgenski žarki|rentgenske]] [[spekter elektromagnetnega valovanja|spektre]] različnih kemičnih elementov (večinoma [[kovina|kovin]]), ki so jih našli z metodo [[uklon]]a skozi [[kristal]]e. To je bila pionirska raba metode [[rentgenska spektroskopija|rentgenske spektroskopije]] v fiziki s pomočjo [[Braggov pogoj|Braggovega zakona uklona]] za določevanje valovnih dolžin rentgenskih žarkov. Moseley je odkril sistematično matematično povezavo med [[valovna dolžina|valovnimi dolžinami]] nastalih rentgenskih žarkov in vrstnimi števili kovin, ki so služile kot tarče v [[rentgenska cev|rentgenskih ceveh]]. To odkritje je postalo znano kot [[Moseleyjev zakon]].

Pred njegovim odkritjem so vrstna števila (ali elementna števila) elementov obravnavali kot deloma poljubno zaporedno število, ki je temeljilo na zaporedju [[atomska masa|atomskih mas]]. Kjer je bilo potrebno, so jih kemiki, kot npr. [[Dimitrij Ivanovič Mendelejev|Mendelejev]], spremenili. Pri odkritju periodnega sistema elementov je Mendelejev zamenjal vrstni red nekaterih parov elementov, da bi jih primerneje razvrstil v tej razpredelnici. Kovini [[kobalt]] in [[nikelj]] sta na primer dobili vrstni števili 27 in 28 glede na njune znane kemijske in fizikalne značilnosti, četudi sta imeli skoraj enaki atomski masi. Dejansko je atomska masa kobalta malenkost večja od nikljeve in bi morali biti kovini v obratnem vrstnem redu, če bi se ju v periodni sistem razporejalo na slepo glede na njuni atomski masi. Moseleyjevi poskusi v rentgenski spektroskopiji so neposredno iz njune fizike pokazali, da imata kobalt in nikelj različni vrstni števili, 27 in 28, in da sta v periodni sistem umeščeni pravilno glede na njegove nepristranske meritve njunih vrstnih števil. Zaradi tega je Moseleyjevo odkritje pokazalo, da so vrstna števila elementov ne le samo poljubna števila na podlagi kemije in intuicije kemikov, ampak tudi, da imajo trdno eksperimentalno osnovo iz fizike njihovih rentgenskih spektrov.

Poleg tega je Moseley pokazal, da so bile v zaporedju vrstnih števil vrzeli pri številih 43, 61, 72 in 75. Ta prazna mesta so sedaj znana in pripadajo radioaktivnim umetnim elementom [[tehnecij]]u (okritemu leta 1937) in [[prometij]]u (odkritemu leta 1942), zadnji dve pa v naravi zelo redkima stabilnima elementoma [[hafnij]]u (odkritemu leta 1923) in [[renij]]u (odkritemu leta 1925). V Moseleyjevemu življenju ni bilo znanega nič od teh štirih elementov, kakor tudi ne njihov obstoj. Na podlagi intuicije je Mendelejev predvidel obstoj manjkajočega elementa v periodnem sistemu, ki so ga kasneje odkrili kot tehnecij, [[Bohuslav Brauner|Brauner]] pa je napovedal obstoj drugega manjkajočega elementa v tem sistemu, kasneje odkritem kot prometij. Moseleyjevi poskusi so potrdili te napovedi in so eksaktno pokazali, da sta bili manjkajoči vrstni števili 43 in 61. Poleg tega je Moseley napovedal še dva neodkrita elementa z vrstnima številoma 72 in 75, in dal zelo močan dokaz, da v periodnem sistemu ni drugih vrzeli med elementoma [[aluminij]]em (vrstno število 13) in [[zlato]]m (vrstno število 79).

Vprašanje o možnosti neodkritih (»manjkajočih«) elementov je bilo dolgoletni problem svetovnih kemikov, še posebej obstoj velike družine niza [[lantanoidi|lantanidov]] [[redkozemeljski element|redkozemeljskih elementov]]. Moseley je lahko pokazal, da je teh lantanidnih elementov – od [[lantan]]a do [[lutecij]]a točno 15, nič več in nič manj. Število elementov v skupini lantanidov je bilo v začetku 20. stoletja kemikom še precej nedoločeno. Niso mogli ustvariti čistih vzorcev vseh redkozemeljskih elementov, kot tudi ne v obliki njihovih [[sol (kemija)|soli]] in v nekaterih primerih niso mogli razlikovati med mešanico dveh zelo podobnih (sosednjih) redkozemeljskih elementov in bližnjih čistih kovin v periodnem sistemu. Obstajal je na primer tako imenovani »element« s kemijskih imenom »[[didim]]«, s pomenom »element dvojček«. Nakaj let kasneje so odkrili, da je bil »didim« preprosto mešanica dveh pravih redkozemeljskih elementov (odkritih leta 1885) z imenoma [[neodim]] in [[prazeodim]], s pomenoma »novi dvojček« in »zeleni dvojček«. Poleg tega metode ločevanja redkozemeljskih elementov z metodo [[ionski izmenjevalec|ionskega izmenjevanja]] v Moseleyjevemu času še niso odkrili.

Moseleyjeva metoda v zgodnji rentgenski spektroskopiji je omogočila neodložljivo razrešitev zgornjih kemijskih problemov, ki so več let zaposlovali kemike. Moseley je predvidel tudi obstoj elementa z vrstnim številom 61, lantanida, katerega obstoj je bil pred tem neverjeten. Nekaj let kasneje so ta element leta 1942 ustvarili umetno v [[jedrski reaktor|jedrskih reaktorjih]] in ga poimenovali prometij.<ref>{{navedi splet|url= https://www.acs.org/content/acs/en.html|title= American Chemical Society|publisher= |date= |accessdate= 2016-09-14|language= en}}</ref>

=== Dosežki k razumevanju atoma ===

Pred Moseleyjem in njegovim zakonom so imeli vrstna števila za deloma poljubna razvrstitvena števila, ki so nedoločeno naraščala z atomsko maso, vendar niso bila določena z njo. Moseleyjevo odkritje je pokazalo, da vrstna števila niso bila poljubno dodeljena ampak so imela določeno fizikalno osnovo. Moseley je domneval, da ima naslednji sosednji element jedrski naboj točno za eno enoto večji kot predhodnik. Na novo je definiral zamisel o vrstnih številih iz predhodnjega stanja kot ''ad hoc'' številčna označitev za pomoč pri razvrščanju elementov v točno zaporedje naraščajočih vrstnih števil, s čimer je periodni sistem postal eksakten. To je kasneje postalo osnova [[načelo izgradnje|načela izgradnje]] v raziskovanju atomov. Kakor je poudaril Bohr je Moseleyjev zakon zagotovil razumno zaokroženo eksperimentalno množico podatkov, ki je podprla Rutherfordovo in van den Broekovo predstavo atoma iz leta 1911 s pozitivno nabitim jedrom, ki ga obkrožajo negativno nabiti [[elektron]]i, in v katerem vrstno število predstavlja eksaktno fizikalno število pozitivnih nabojev – kasneje odkritih in poimenovanih [[proton]]i v osrednjem atomskem jedru elementov. Moseley je v svojem raziskovalnem članku omenil oba znanstvenika, ni pa omenil Bohra, saj so bile njegove zamisli tedaj še prevelika novost. Našli so preproste modifikacije [[Rydbergova formula|Rydbergovih]] in [[Bohrova enačba|Bohrovih enačb]], ki so teoretično opisovale Moseleyjev empirično izpeljani zakon za določevanje vrstnih števil.

=== Raba rentgenskega spektrometra ===

[[rentgenska spektroskopija|Rentgenski spektrografi]] so osnovni gradniki [[rentgenska kristalografija|rentgenske kristalografije]]. Rentgenski spektrometri so, kakor jih je poznal Moseley, delovali na naslednji način. Rabila se je steklena [[vakuumska cev|elektronska cev]] v obliki bučke, podobna tisti, ki jo v rokah drži Moseley na znani fotografiji. Znotraj vakuumirane cevi so elektroni obstreljevali kovinsko snov (v primeru Moseleyjevega dela vzorec čistega elementa) in pri tem povzročali [[ionizacija|ionizacijo]] elektronov iz notranjih [[elektronska lupina|elektronskih lupin]] elementa. Odboj elektronov v te luknje v notranjih lupinah je naprej povzročil sevanje rentgenskih [[foton]]ov, ki so bili izpeljani iz cevi v polcurku skozi odprtino zunanjega rentgenskega ščita. Nato jih je odklonil standardizirani kristal soli, koti odklonov pa so se odbirali kot fotografske črte na izpostavljenem rentgenskem filmu postavljenem zunaj vakuumske cevi na znani razdalji. Uporaba Braggovega zakona (po začetnem ugibanju srednje razdalje med atomi in kovinskim kristalom na podlagi njegove gostote) je nato omogočila izračun valovne dolžine izsevanih žarkov.

Moseley je sodeloval pri načrtovanju in izdelavi zgodnje rentgenske spektrometrične opreme in se od [[William Henry Bragg|Williama Henryja Bragga]] in [[William Lawrence Bragg|Williama Lawrencea Bragga]] na [[Univerza v Leedsu|Univerzi v Leedsu]] naučil več tehnik. Več opreme pa je izdelal sam. Več tehnik rentgenske spektroskopije so navdihnile metode, ki so jih uporabljali s [[spektroskop]]i in [[spektrograf]]i v [[vidna svetloba|vidni svetlobi]], z zamenjavo kristalov, [[ionizacijska celica|ionizacijskih celic]] in fotografskih plošč z ustreznimi v [[spektroskopija|spektroskopiji]] vidne svetlobe. V nekaterih primerih je moral Moseley spremeniti svojo opremo, da je zaznal še posebej mehke nizkofrekvenčne rentgenske žarke, ki niso prodrli ne v zrak ali papir, in je moral delati s svojimi inštrumenti v [[vakuumska celica|vakuumski celici]].

== Smrt in zapuščina ==

Enkrat v prvi polovici leta 1914 je Moseley zapustil svoje delovno mesto v Manchestru in se hotel vrniti v Oxford kjer bi nadaljeval svoje raziskave v fiziki. 1. svetovna vojna je izbruhnila avgusta 1914. Zavrnil je to ponudbo za delovno mesto in se namesto tega javil h [[Kraljevi inženirci|Kraljevim inženircem]] v [[Britanska kopenska vojska|Britanski kopenski vojski]]. Njegovi domači in prijatelji so ga hoteli prepričati naj se ne pridruži vojski, vendar je to imel za svojo dolžnost.<ref name="reynosa">{{navedi splet|last1= Reynosa|first1= Peter|title= An Ode to Henry Moseley|url= http://www.huffingtonpost.com/peter-reynosa/an-ode-to-henry-moseley_b_8924690.html|publisher= Huffington Post|date= |accessdate= 2016-01-07|language= en}}</ref> V začetku aprila 1915 je služboval kot tehnični častnik za zveze med [[bitka za Galipoli|invazijo na Galipoli]] v Turčiji. Med [[bitka za Sari Bair|bitko za Sari Bair]] je 10. avgusta 1915 padel. Turški ostrostrelec ga je ustrelil v glavo med prenašanjem vojaškega ukaza prek telefona.
[[slika:Clarendon Laboratory.jpg|thumb|right|220px|[[Kraljeva kemijska družba]] je leta 2007 postavila modro spominsko ploščo na [[Townsend Building]] [[Laboratorij Clarendon|Laboratorija Clarendon]] v Oxfordu v spomin Moseleyjevemu raziskovalnemu delu v zgodnjem 20. stoletju o rentgenskih žarkih, ki jih sevajo elementi.]]

V času svoje smrti je bil Moseley star le 27 let in po mnenju nekaterih znanstvenikov bi lahko veliko prispeval k znanju o atomski zgradbi, če bi preživel. [[Niels Bohr]] je leta 1962 dejal, da Rutherfordovega dela »sploh niso jemali resno« in, da je »velika sprememba prišla od Moseleyja.«<ref>{{navedi splet|url= http://www.aip.org/history/ohilist/4517_1.html|title= Oral History Transcript — Niels Bohr|publisher= [[Ameriški fizikalni inštitut]]|date= |accessdate= 2012-09-07|language= en|archive-date= 2015-05-08|archive-url= https://web.archive.org/web/20150508144259/http://www.aip.org/history/ohilist/4517_1.html|url-status= dead}}</ref>

[[Isaac Asimov|Asimov]] je zapisal: »Glede na to kaj bi [Moseley] lahko dosegel ... je bila njegova smrt ena najdražjih posameznih smrti v vojni za človeštvo v splošnem.«<ref name="#1"/> Zaradi Moseleyjeve smrti v 1. svetovni vojni in po močnem Rutherfordovem lobiranju<ref name="reynosa" /> je britanska vlada vpeljala politiko, ki ni več dovoljevala vpoklica britanskih pomembnih in obetajočih znanstvenikov za bojno dolžnost v oboroženih silah Krone.<ref name=":0">{{sktxt|Smoot|Price|1983|pp=195}}.</ref>

Asimov je razmišljal tudi, da če Moseley med služenjem britanskemu imperiju ne bi padel, bi leta 1916 verjetno prejel [[Nobelova nagrada za fiziko|Nobelovo nagrado za fiziko]], katere skupaj z nagrado za kemijo tega leta niso podelili nikomur. Poleg tega k tej verjetnosti pripomorejo podelitve Nobelovih nagrad za fiziko v dveh predhodnih letih 1914 in 1915, ter v naslednjem letu 1917. Leta 1914 je nagrado za fiziko prejel [[Max von Laue|von Laue]] za svoje odkritje uklona rentgenskih žarkov na kristalih, kar je bil odločilen korak k odkritju rentgenske spektroskopije. Nato sta si leta 1915 nagrado delila Bragga, oče in sin za njuno odkritje obratnega problema - določevanja strukture kristalov s pomočjo rentgenskih žarkov. Robert Charles Bragg, drugi sin Williama Henryja Bragga je tudi padel pri Galipoliju 2. septembra 1915.<ref>{{cwgc |id=680754 |name=Bragg, Robert Charles}}</ref>). Moseley je uporabljal uklon rentgenskih žarkov na znanih kristalih za merjenje rentgenskih spektrov kovin. To je bila prva raba rentgenske spektroskopije in še en korak naprej k nastanku rentgenske kristalografije. Poleg tega so njegove metode in analize močno podprle koncept vrstnega števila in mu dale trdno fizikalno osnovo. [[Charles Glover Barkla|Barkla]] je leta 1917 prejel Nobelovo nagrado za fiziko za svoje eksperimentalno delo s pomočjo rentgenske spektroskopije pri odkritju [[rentgenska fluorescenca|karakterističnih rentgenskih frekvenc]], ki jih sevajo različni elementi in še posebej kovine. »[[Karl Manne Georg Siegbahn|Siegbahn]], ki je nadaljeval Moseleyjevo delo, je [leta 1924 prejel Nobelovo nagrado za fiziko].«<ref>{{sktxt|Asimov|1982}}.</ref> Moseleyjeva odkritja so bila tako z istih področij kot tista od prejemnikov Nobelove nagrade, naredil pa je tudi večji korak pri prikazu dejanskih temeljev vrstnih števil. Rutherford je zapisal, da je njegovo delo Moseleyju »v dveh letih na začetku njegove kariere omogočilo zaključiti niz raziskav, ki bi mu zagotovo prinesel Nobelovo nagrado.«<ref name="rutherford" />

Moseleyju v čast so v Manchestru in Etonu postavili spominski plošči. Štipendijo [[Kraljeva družba|Kraljeve družbe]], ustanovljeno na njegovo željo, je prejel fizik [[Patrick Maynard Stuart Blackett]], ki je kasneje postal predsednik Družbe.<ref>{{sktxt|Heilbron|1974|p=126}}</ref>

== Opombe ==

{{notelist}}

== Sklici ==

{{sklici|3}}

== Viri ==

{{refbegin|2}}
* {{citat|last1= Asimov|first1= Isaac|authorlink1= Isaac Asimov|title= Asimov's Biographical Encyclopedia of Science and Technology|date= 1972|publisher= Doubleday|location= New York|pages= 921|isbn= 0-385-17771-2}}
* {{citat|last1= Asimov|first1= Isaac|authorlink1= |chapter= Moseley, Henry Gwyn-Jeffreys|title= Asimov's Biographical Encyclopedia of Science and Technology: The Lives and Achievements of 1510 Great Scientists from Ancient Times to the Present Chronologically Arranged|date= 1982|publisher=  Doubleday|location= Garden City, NY|edition= 2. izpopolnjena}}
* {{citat|last1= Duffield|first1= Walter Geoffrey|title= Henry Gwyn Jeffreys|work= [[Enciklopedija Britannica]]|date= 1922|url= https://en.wikisource.org/wiki/1922_Encyclop%C3%A6dia_Britannica/Moseley,_Henry_Gwyn_Jeffreys}}
* {{citat|last1= Heilbron|first1= John Lewis|authorlink1= John Lewis Hailbron|title= The Work of H. G. J. Moseley|journal= Isis|date= 1966|volume= 57|issue= 3|pages= 336–364|doi= 10.1086/350143|issn= 0021-1753|jstor= 228365}} - članek JSTOR; zahtevano je dovoljenje
* {{citat|last1= Heilbron|first1= John Lewis|authorlink1= |title= H. G. J. Moseley: The Life and Letters of an English Physicist, 1887–1915|publisher= University of California Press|location= Berkeley in Los Angeles, Kalifornija|date= 1974|isbn= 0-520-02375-7|url= https://books.google.com/books?id=vO0d-SBw6DEC&printsec=frontcover}}
* {{citat|last1= Moseley|first1= H. G. W.|title= The attainment of high potentials by the use of Radium|journal= Proceedings of the Royal Society|date= 1913|volume= 88|issue= 605|pages= 471–6|url= http://rspa.royalsocietypublishing.org/content/88/605.toc|accessdate= 2013-01-05|doi= 10.1098/rspa.1913.0045|bibcode= 1913RSPSA..88..471M}}
* {{citat|last1= Rhodes|first1= Richard|authorlink1= Richard Rhodes|title= [[The Making of the atomic bomb]]|date= 1987}}
* {{citat|last1= Rutherford|first1= Ernest|authorlink1= Ernest Rutherford|title= Moseley, Henry Gwyn Jeffreys (1887–1915)|series= Oxford Dictionary of National Biography|url= http://www.oxforddnb.com/view/article/35125|date= 2004|accessdate= 2013-01-05|language= en}}
* {{citat|last1= Smoot|first1= Robert C.|last2= Price|first2= Jack|title= Chemistry: a modern course|date= 1983|publisher= Charles E. Merrill Publishing Co.|page= 195|isbn= 0-675-07160-7}}
{{refend}}

== Nadaljnje branje ==

* {{citat|last1= Jaffe|first1= Bernard|title= Moseley and the Numbering of the Elements|date= 1971|publisher= Anchor Books|location= Garden City, New York}}
* {{citat|last1= Scerri|first1= Eric R.|title= The Periodic Table: Its Story and Its Significance|date= 2007|publisher= Oxford University Press|location= Oxford|isbn= 0-19-530573-6}}
* {{citat|last1= Scerri|first1= Eric R.|title= Master of Missing Elements|journal= American Scientist|date= 2014|volume= 102|issue= |pages= 358-365}}

== Zunanje povezave ==

{{Zbirka}}
<!-- {{EB1922 poster|Moseley, Henry Gwyn Jeffreys|Henry Moseley}} -->
* [http://academictree.org/physics/tree.php?pid=752787 Akademsko drevo Henryja Moseleyja] na Physics Tree {{ikona en}}
* [https://web.archive.org/web/20100122022821/http://www.materials.manchester.ac.uk/research/facilities/moseley/biography/ Moseley's original article, with illustration] {{ikona en}}
* [http://alsos.wlu.edu/qsearch.aspx?browse=people/Moseley,+Henry Annotated Bibliography for Henry Moseley from the Alsos Digital Library for Nuclear Issues] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060614172204/http://alsos.wlu.edu/qsearch.aspx?browse=people%2FMoseley%2C+Henry |date=2006-06-14 }} {{ikona en}}
* [https://web.archive.org/web/20100122022821/http://www.materials.manchester.ac.uk/research/facilities/moseley/biography/ Moseley plot of characteristic x-rays] {{ikona en}}
* [http://www.materials.manchester.ac.uk/research/facilities/moseley/biography/ Brief biography] ({{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20100122022821/http://www.materials.manchester.ac.uk/research/facilities/moseley/biography/ |date=22 January 2010 }}) – Henry Moseley X-Ray Imaging Facility {{ikona en}}
* [http://www.aps.org/publications/apsnews/201208/physicshistory.cfm Henry Moseley] (biography). "This Month in Physics History". [[Ameriško fizikalno društvo]]. 2012. {{ikona en}}

{{-}}

{{Matteuccijeva medalja}}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Moseley, Henry}}

[[Kategorija:Angleški fiziki]]
[[Kategorija:Diplomiranci Kolidža Trinity, Oxford]]
[[Kategorija:Prejemniki Matteuccijeve medalje]]
[[Kategorija:Častniki Kraljevih inženircev]]
[[Kategorija:Žrtve prve svetovne vojne]]