Grad Mokolan

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Koordinati: 45°42′11″N 13°43′55″E / 45.70306°N 13.73194°E / 45.70306; 13.73194 Grad Mokolan, kasneje znan kot Proseški stolp (v italijanščini castello di Moncolano ali Torre di Prosecco, v nemščini Turn Prosseck) se nahaja v Italiji, v Tržaški občini, pri Kontovelu, na kraškemu robu nad morjem in Miramarjem.

Grad je znan posebno zaradi tega, da ga v 16. stoletju znani Tržaški škof in humanist Peter Bonomo (napačno) enači z legendarnim Castellum Pucinum, katerega opeva Plinij mlajši, češ, da je pod tem gradom rasla trta, iz katere so pridelovali cesarici Liviji najljubše vino. Iz te asocijacije se je porodilo novo ime za tržaško trto iz Proseka, to je znan Prosekar (italijansko Prosecco). Tako se je zgodilo, da eno izmed najbolj znanih vin na svetu nosi prav slovensko ime[1]!

Grad[uredi | uredi kodo]

Trdnjavo je dala zgraditi Tržaška komuna v 14. stoletju z namenom, da bi branila sovražniku, ki bi prišel iz Furlanije ali od Gorice, dostop do Trsta, da bi imeli stalno kontrolo nad tem delom Tržaškega ozemlja in da bi stražili nad pomembnimi vinogradi, ki so tu, kakor danes, stali.

Grad je doživel več napadov, a je bil dobro oborožen in je le nekajkrat padel v roke napadalcem. Naj omenimo, da je celo naš legendarni Kralj Matjaž taboril pod gradom leta 1485 v podobi slavnega ogrskega vojvode Matije Korvina, a ga ni napadel, ker bi se lahko vnelo preteško obleganje[2]!

Leta 1524 Cesar ustanovi na Proseku celo grofijo, najprej podeli Grad v fevd tržaški družini Giuliani, ti pa nekaj desetletij kasneje prodajo grofijo družini Kobencl (Cobenzl), ki se od tega trenutka dalje naziva von Prossegg. Grad nato v 17. stoletju vedno več razpada, dokler ne v polovici stoletja izgine iz zgodovine.

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. Fulvio Colombo, Prosecco perché. Le nobili origini di un vino triestino, Luglio editore, Trieste 2012
  2. Fulvio Colombo, Dal Castello di Moncholano alla Torre di Prosecco. Storia e vicende di una struttura fortificata triestina fra tardo medioevo ed età moderna, v »Archeografo Triestino«, CVI, 1998, pp. 213-256

Viri[uredi | uredi kodo]

Glej Tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]