Gorjuše

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Gorjuše
Gorjuše se nahaja v Slovenija
Gorjuše
Gorjuše
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°18′23.87″N 14°0′53.1″E / 46.3066306°N 14.014750°E / 46.3066306; 14.014750Koordinati: 46°18′23.87″N 14°0′53.1″E / 46.3066306°N 14.014750°E / 46.3066306; 14.014750
DržavaZastava Slovenije Slovenija
Statistična regijaGorenjska regija
Tradicionalna pokrajinaGorenjska
ObčinaBohinj
Površina
 • Skupno10,1 km2
Nadm. višina
942,3 m
Prebivalstvo
 (2020)[1]
 • Skupno137
 • Gostota14 preb,/km2
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • Poletje (DST)UTC+2 (CEST)
Poštna številka
ZemljevidiNajdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).
Gorjuše - Vas
LegaObčina Bohinj
RKD št.15219 (opis enote)[2]

Gorjuše so razloženo naselje v Občini Bohinj, ki ga sestavljajo tri središča, Spodnje, Srednje in Zgornje Gorjuše. Poimenovanje Srednje Gorjuše se uporablja le redko, večkrat jih štejejo pod Zgorjnje Gorjuše. So eno največjih naselij v občini Bohinj. Ležijo na prisojnih terasah Pokljuke na nadmorski višini od 900 do 1100 mnm in z bližnjim, okoli 3 km oddaljenim Koprivnikom spadajo med najvišje ležeča naselja v Sloveniji. Vsi trije zaselki so se razvili na prostoru nekdanjih pašnih planin. Število stalnih prebivalcev se krči, pravih kmetij je vedno manj, narašča pa število počitniških hišic.

V Gorjušah je še ohranjeno izdelovanje pip (lokalno ime zanje je čedra), ki se je razvilo pred nekaj stoletji. Čedre so prodajali po srednji Evropi in Dalmaciji. Gorjuške pipe, ki so jih izdelovali iz hruškovega, javorjevega in pušpanovega lesa, so bile različnih oblik, okrašene s srebrno pločevino in vložki iz biserne matice. Dandanes čedre izdelujeta le še dva prebivalca.

Na Gorjušah se večina starejših ljudi, pa tudi mlajših še ukvarja s kmetijstvom. Vendar za to uporabljajo stroje in le nekaj kmetij še ohranja tradicijo ročne molže, košnjo s koso in obdelovanje brez traktorjev in kombajnov. Venda to je redkost. Še vedno pa se ohranja peka domačega kruha in le redke kmetije, s kravami molznicami, še nosijo mleko v bližno zbiralnico.

NOB[uredi | uredi kodo]

Sredi decembra 1941 je bilo na Gorjušah zbirališče prostovoljcev-partizanov z blejskega in bohinjskega območja. 15. 12. 1941 je bil na Gorjušah ustanovljen Prešernov partizanski bataljon.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2020". Statistični urad Republike Slovenije. 8. junij 2020. Pridobljeno dne 8. junija 2020.
  2. "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 15219". Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Kladnik, Darinka Sto slovenskih krajev Prešernova družba, Ljubljana, 1994 (COBISS)
  • Krušič, Marjan (2009). Slovenija: turistični vodnik. Založba Mladinska knjiga. COBISS 244517632. ISBN 978-961-01-0690-6.