Gorenjsko domobranstvo
| Gorenjsko Domobranstvo - Gorenjska Samozaščita Oberkrainer Landschutz | |
|---|---|
Grb Gorenjskega domobranstva | |
| Aktivno | 1943–1945 |
| Država | Slovenija |
| Pripadnost | Nemčija |
| Vloga | pomožna policijska sila |
| Velikost | ? |
| Moto | Dom, narod, bog! |
| Poveljniki | |
| Znani poveljniki | Slavko Krek |
Gorenjsko domobranstvo ali Gorenjska samozaščita (nemško Oberkrainer Landschutz) je bila paravojaška organizacija na Gorenjskem, ki je med drugo svetovno vojno kolaborirala z nemškim okupatorjem.
Prve domobranske postojanke na Gorenjskem so nastale pozimi 1943/44 v Poljanski dolini, do konca vojne pa je njihovo število na Gorenjskem naraslo na okrog štirideset. Delovale so podobno kot vaške straže v Ljubljanski pokrajini in so bile podrejene lokalnim uradom nemške tajne policije (Gestapo). Naloga enot Gorenjskega domobranstva je bila uničevanje terenskih organizacij, kurirskih zvez ... Za ofenzivno delovanje proti partizanskim enotam je bila ustanovljena posebna udarna četa. Najpomembnejši sta bili postojanki v Škofji Loki in v Kranju. V Kranju je bilo locirano tudi skupno poveljstvo Gorenjskega domobranstva, od jeseni 1944 pa tudi sedež posebnega Centra Gorenjskega domobranstva, katerega vodstvo je prevzel poročnik Slavko Krek.[1]
Ocenjuje se, da je okoli 28% vseh gorenjskih domobrancev izšlo iz vrst nekdanjih partizanov.[2][3]
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Viri
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Sedemdeset let od ustanovitve gorenjskega domobranstva | Nova Slovenska zaveza«. 29. september 2014. Pridobljeno 19. maja 2026.
- ↑ John Corsellis, Marcus Ferrar: Slovenia 1945, Memory of death and survival after World War II, str.37
- ↑ Monika Kokalj Kočevar, Gorenjski domobranec - Gorenjski kraji in ljudje XVIII
- Narodnoosvobodilna vojna na Slovenskem 1941 - 1945, Ljubljana 1976, str. 696 - 697
- Jan I., Odstrte zavese, Ljubljana 1994