Črna roka

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Ena izmed žrtev Črne Roke.

Črna roka je bila teroristična organizacija, aktivna v slovenskih deželah med drugo svetovno vojno, ki je izvajala atentate članov Osvobodilne fronte[1] in slovenskih partizanov.[2] Glavni cilj skupine je bila odprava komunizma in njegovih podpornikov. Črna roka se pogosto smatra za povezano s Katoliško cerkvijo[3] in Slovenskim domobranstvom.[4][5]

Ozadje[uredi | uredi kodo]

Zgodovinski zapisi o črni roki so skopi. Viri, ki izvirajo iz jugoslovanskega obdobja pogosto vsebujejo močne ideološke obsojajoče podtone. Črna roka se včasih označuje za "slovenski gestapo"[4][2] (v nekaterih primerih je Črna roka morda sodelovala z gestapom, čeprav ni jasno v kakšnem obsegu, če sploh).[6] Ime organizacije je morda izhajalo iz "srbske vojaške tradicije".

Dejavnosti organizacije so se začele jeseni leta 1943 na območju Jesenic in Blejske regije. Dejavnosti Črne roke vLjubljani so se začele marca 1944, kasneje pa so se razširile tudi v druge regije. Nekateri viri navajajo, da je bila Črna roka ustanovljena ob domnevnem srečanju protipartizanskih in nacističnih voditeljev februarja 1944 v Trstu.[4]

Črna roka verjetno ni bila povezana z nemškimi okupatorskimi silami, ki so bile pogosto ogorčene zaradi anarhičnosti in nenadzorovane narave dejavnosti Črne roke. Nemški okupatorji so domnevno od Črne roke pogosto zahtevali poročila o dejavnostih ali celo aretirali in zasliševali operativce po pobojih.[4]

Člani so bili pogosto mladi in pobožni moški iz podeželja, ki so se verjetno pridružili zaradi vpliva lokalnih verskih avtoritet. Člani so bili pogosto povezani tudi s slovenskimi domobranci, četniki in klerikalnimi skupinami.[2][3][4][5] Črna roka je svoja dejanja utemeljila kot obrambo religije oz. vere.[4]

Po vojni je mnogo bivših privržencev Črne roke pobegnilo. Nekateri so bili prijeti in obsojeni na smrtno kazen.[4]

Atentati[uredi | uredi kodo]

Operativci Črne roke so atentate ponavadi izvajali tako, da so ponoči vdrli v hiše žrtev. Žrtve so včasih umorili pred očmi njihove družine. Žrtve so bile pogosto ubite v posteljah ali pa so bile najprej odvedene pod pretvezo, da jih peljejo na zaslišanje. Trupla so pogosto pohabili do neprepoznavnosti in jih vrgli v Ljubljanico ali Savo. Po nekaterih navedbah so operativci Črne roke uporabljali policijske avtomobile. Morilci so bili pogosto oblečeni v črna oblačila, včasih pa tudi v partizanske uniforme. Pogosto so si obraze zakrili. Morilci so pogosto za seboj puščali letake z odtisom črne roke ali vtisnili črni odtis roke na stene, za sabo pa so tudi puščali sporočila, v katerih so kot razlog za atentat navajali domnevno podporo žrtve za komunizem in povzdignili ideale naroda in vere. Pogosta "gesla" so Črne roke so bila: "Smrt OF!" iin "Enkrat si ušel, drugič ne boš. Smrt komunizmu! ". Organizacija je morda imela obveščevalce iz vrst policije in Domobrancev.[4]

Žrtve so bile pogosto domnevni člani ali podporniki Osvobodilne fronte (včasih ugledni posamezniki), katerih povezave s skupino ni bilo mogoče dokazati. Črna roka je izvajala tudi mučenja, ustrahovanja, zasliševanja in prikrite poboje ujetnikov slovenskih Domobrancev, ki bi jih morali po prijetju in zaslišanju sicer predati nemškim okupatorjem. Medtem ko so Nemci svoje ujetnike običajno deportirali v koncentracijska taborišča so Domobranci za svoje jetnike želeli ostrejšo in nemudno kazen.[4]

Žrtve[uredi | uredi kodo]

Skupno[uredi | uredi kodo]

-70 žrtev (Žrtve vojne in revolucije, Krogi nasilja med Slovenci v vojnih letih 1941–1945, dr. Boris Mlakar, 2004)[4]

-129 žrtev, 13 žrtev Črne roke med vojno (Nasilje vojnih in povojnih dni, Vida Deželak Barić, Nevenka Troha (urednica))[4]

-okoli 1.000 žrtev[navedi vir]

Posamezni umori[uredi | uredi kodo]

  • 21. februar 1945: pet članov družine Hotkovič mučenih in ubitih v Žužemberku - oče, mati in tri hčere, Črna roka umorila 56 civilistov v Žužemberku[navedi vir]
  • noč 1. aprila 1944: šest ljudi - M. Franc, Gusti in Leopold P., K. Mara, Adolf Oblak in Ivanka Občak umorjeni na [[Jesenice|Jesenicah[navedi vir]]]
  • 4. november 1944: Amalija Rob Z., umorjena s svojim otrokom[navedi vir]
  • 22. junij 1944: oče Edward Z. s sinovoma in Dušan Edvard iz vasi Ponikve, ugrabljeni in umorjeni[navedi vir]
  • 2. aprila 1944 so bili umorjeni : Stefan in Helena O. iz Mirne Peči njun sin je bil [[Partizani|partizan[navedi vir]]]
  • ponoči 16./17. 5. 1944 Martin R., Josip A. in Anton K. umorjeni v njihovih domovih[navedi vir]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "Slovarju slovenskega knjižnega jezika". Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. 2000.
  2. 2,0 2,1 2,2 "Dr. Damijan Guštin, zgodovinar". Mladina.si. Pridobljeno dne 2017-11-28. Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici poimenovani :1 so definirani večkrat z različno vsebino (glej stran pomoči). Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici poimenovani :1 so definirani večkrat z različno vsebino (glej stran pomoči).
  3. 3,0 3,1 "Križanje NOB | MLADINA.si". Mladina.si. Pridobljeno dne 2017-11-28. Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici poimenovani :2 so definirani večkrat z različno vsebino (glej stran pomoči).
  4. 4,00 4,01 4,02 4,03 4,04 4,05 4,06 4,07 4,08 4,09 4,10 "Črna roka | MLADINA.si". Mladina.si. Pridobljeno dne 2017-11-28. Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici poimenovani :0 so definirani večkrat z različno vsebino (glej stran pomoči). Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici poimenovani :0 so definirani večkrat z različno vsebino (glej stran pomoči). Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici poimenovani :0 so definirani večkrat z različno vsebino (glej stran pomoči). Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici poimenovani :0 so definirani večkrat z različno vsebino (glej stran pomoči). Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici poimenovani :0 so definirani večkrat z različno vsebino (glej stran pomoči). Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici poimenovani :0 so definirani večkrat z različno vsebino (glej stran pomoči). Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici poimenovani :0 so definirani večkrat z različno vsebino (glej stran pomoči). Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici poimenovani :0 so definirani večkrat z različno vsebino (glej stran pomoči). Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici poimenovani :0 so definirani večkrat z različno vsebino (glej stran pomoči). Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici poimenovani :0 so definirani večkrat z različno vsebino (glej stran pomoči).
  5. 5,0 5,1 "Enakopravni v zločinu | MLADINA.si". Mladina.si. Pridobljeno dne 2017-11-28. Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici poimenovani :3 so definirani večkrat z različno vsebino (glej stran pomoči).
  6. M35 2017: Dr. Božo Repe o Črni roki, tajni morilski organizaciji (angleščina), pridobljeno dne 2017-11-28