Girolamo Fracastoro

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Girolamo Fracastoro
Portret
Girolamo Fracastoro
Rojstvo Girolamo Fracastoro
1478
Verona
Smrt 6. avgust 1553[1]
Affi[d]
Državljanstvo Flag of Most Serene Republic of Venice.svg Beneška republika
Poklic zdravnik, pesnik, epidemiolog, fizik, matematik, geograf, astronom, predavatelj

Girolamo Fracastoro (latinsko Hieronymus Fracastorius), italijanski učenjak, književnik, zdravnik, pesnik, astronom in geolog, * 1478, Verona, Beneška republika, (danes Italija), † 8. avgust 1553, Caffi, (danes Affi pri Veroni).

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Fracastoro je bil Kopernikov sošolec na Univerzi v Padovi.

Najbolj znano njegovo delo je Syphilis sive de morbo gallico (1530), primer didaktičnega pesništva 16. stoletja. Odtod izvira tudi beseda sifilis. Delo je prva razprava o tej bolezni.

Nova spoznanja o nalezljivih boleznih je podal v delu De contagione et contagiosis morbis (1546). Tu je predlagal, da nalezljive bolezni povzročajo prenosljiva telesca, podobna semenom, ki lahko prenašajo okužbo z neposrednim ali posrednim dotikom, ali celo brez dotika na večjih razdaljah. V tem delu je tudi prvi opisal tifus.

Dela[uredi | uredi kodo]

Poemata omnia, 1718
  • Syphilidis, sive Morbi Gallici (1530)
  • Di Vini Temperatura (1534)
  • Homocentricorum sive de Stellis, de Causis Criticorum Dierum Libellus (1535)
  • Homocentrica (1538)
  • De Contagione et Contagiosis Morbis (1546)
  • Syphilis sive de morbo gallico (1539)

Priznanja[uredi | uredi kodo]

Poimenovanja

Po njem se imenuje krater Fracastoro (Fracastorius) na Luni.

Sklici[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]