Pojdi na vsebino

Geiranger

Geiranger
Vas
Geiranger in Geirangerfjord iz Flydalsjuvet
Geiranger in Geirangerfjord iz Flydalsjuvet
Geiranger se nahaja v Norveška
Geiranger
Geiranger
Lega na Norveškem
Koordinati: 62°06′07″N 7°12′26″E / 62.1019°N 7.2072°E / 62.1019; 7.2072
DržavaNorveška
RegijaZahodna Norveška
norveška administrativna regijaMøre og Romsdal
OkrožjeSunnmøre
ObčinaStranda
Nadm. višina16 m
Prebivalstvo
 • Skupno250
Časovni pasUTC+01:00 (CET)
 • PoletniUTC+02:00 (CEST)
Post Code
6216 Geiranger

Geiranger je majhna turistična vasica v regiji Sunnmøre v administrativni regiji Møre og Romsdal v zahodnem delu Norveške. Je v občini Stranda na vrhu Geirangerfjorda, ki je veja velikega Storfjorden. Najbližje mesto je Ålesund. Geiranger je dom spektakularne pokrajine in Lonely Planet ga je razglasil za najboljšo popotniško destinacijo v Skandinaviji. Od leta 2005 je območje Geirangerfjorda uvrščeno na Unescov seznam svetovne dediščine. Slap Sedem sester je zahodno od Geirangerja, neposredno nasproti slapa, imenovanega Snubec.[2][3] Skozi vas pelje norveška okrožna cesta 63. Cerkev Geiranger je glavna cerkev v vasi in okolici.

Geiranger je nenehno ogrožen zaradi zemeljskih plazov z gore Åkerneset v fjord. Zrušitev bi povzročila cunami, ki bi lahko uničil središče mesta Geiranger. Zaradi tega so namestili sirene, ki prebivalce opozarjajo, če bi prišlo do plazu.

Staronordijska oblika imena je bila Geirangr. Pripona -angr ('fjord') je pogost element v norveških imenih krajev.[4][5] Prvi element bi lahko bil množinski rodilnik nordijske besede geiri ('kos zemlje; polje na pobočju gore'). To bi se potem nanašalo na več majhnih kmetij in polj, ki ležijo na strmih gorskih pobočjih okoli fjorda.

Turizem

[uredi | uredi kodo]

To tretje največje pristanišče za križarke na Norveškem, Geiranger, sprejme od 140 do 180 ladij v štirimesečni turistični sezoni. Leta 2012 je približno 300.000 potnikov na križarjenju obiskalo Geiranger v poletni sezoni.[6] Pristanišče Geiranger ima terminal za križarjenja, morsko sprehajališče in 3–4 sidrišča, odvisno od velikosti ladij. Seawalk, zgrajen leta 2013, je trisegmentni zgibni plavajoči pomol. Dolg je 236 metrov in širok 4,5 metra na 10 pontonih, ki se premikajo (kot plavajoča jetwalk), da sprejmejo do 4000 potnikov na uro, ki se izkrcajo z ene same ladje.[7]

Skozi vas se vsako poletje pelje več sto tisoč ljudi, turizem pa je glavni posel za 250 ljudi, ki tam stalno živijo. Na voljo je pet hotelov in več kot deset kampov. Turistična sezona traja od maja do začetka septembra. Pri Geirangerju so na voljo ogledi bližnjih zgodovinskih kmetij Knivsflå in Skageflå.

Vsako leto junija poteka dogodek Geiranger – Od fjorda do vrha. Obsega polmaratonski tek in kolesarsko dirko, ki se začneta z morske gladine pri fjordu in končata na 1497 metrov vrhu gore Dalsnibba, blizu jezera Djupvatnet. Ker je v gorah v tem letnem času še precej snega, se dirka imenuje tudi »Od poletja do zime«.

Galerija

[uredi | uredi kodo]

V popularni kulturi

[uredi | uredi kodo]

Val (Bølgen), ki je bil izdan avgusta 2015, je norveški film katastrofe, ki temelji na predpostavki zdrsa skal z gore Åkerneset, ki je poplavil mesto Geiranger.[8] Leta 2018 je izšlo nadaljevanje The Quake (Skjelvet).

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. »Geiranger, Stranda (Møre og Romsdal)«. yr.no. Pridobljeno 25. avgusta 2019.[mrtva povezava]
  2. Store norske leksikon. »Geiranger« (v norveščini). Pridobljeno 10. oktobra 2010.
  3. Placeaholic. »20 Things To Do And Best Places to Take Photos In Norway« (v angleščini). Pridobljeno 18. maja 2016.
  4. Rygh, Oluff (1896). Norske Fjordnavne (v norveščini). Kristiania: Aschehoug.
  5. Helle, Knut (1975). Stavanger: fra våg til by (v norveščini). Stavanger: Stabenfeldt. ISBN 8253201893.
  6. »Geiranger«. Dagens Næringsliv (v norveščini). 12. oktober 2012. str. 26.
  7. »Geiranger Port and Hellesylt Port«. stranda-hamnevesen.no. Pridobljeno 27. julija 2017.
  8. Nemiroff, Perri (17. september 2015). »'The Wave' Review: Puts Hollywood Disaster Movies to Shame«. Collider. Pridobljeno 15. decembra 2020.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]