Pojdi na vsebino

Gediminoviči

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Gediminoviči

(Гедзімінавічы,Гедымінавічы,,Gediminaičiai,

Gedėmėnātē, Giedyminowicze, Гедиміновичі, Гедиминовичи)
Stebri Gediminovičev
Starševska hišaPalemonidi
DržavaVelika litovska vojvodina
Ustanovljeno1315 ali 1316
UstanoviteljGediminas
Zadnji vladarSigismund II. Poljski
Nazivikralj/veliki vojvoda Litve

Gediminoviči (litovsko Gediminaičiai, samogitsko Gedėmėnātē, belorusko Гедзімінавічы, Gedziminaviči, poljsko Giedyminowicze, ukrajinsko Гедиміновичі, Gediminoviči) so bili vladarska rodbina v Veliki litovski vojvodini, ki je vladala od 14. do 16. stoletja. Mlajša veja Gediminovičev so Jagelonci, ki so vladali tudi v Poljskem, Ogrskem in Češkem kraljestvu. Več drugih vej je bilo kasneje med vodilnimi aristokratskimi rodbinami v Rusiji in Poljski.

Njihov vladarski naslov v litovščini je bil kunigų kunigas (vojvoda vojvod) in kasneje didysis kunigas (veliki/visoki vojvoda) ali enostavneje karalius (kralj) ali kunigaikštis (vojvoda). V 18. stoletju se je zadnja oblika spremenila v didysis kunigaikštis, ki se kljub temu prevaja kot veliki vojvoda.

Izvor

[uredi | uredi kodo]
Stebri Gediminovičev

Izvor Gediminovičev je predmet številnih razprav. Nekateri viri trdijo, da je bil Vytenis konjušnik, drugi pa, da je bil kmečkega rodu. Nekateri zgodovinarji ga štejejo za sina ali vnuka litovskega ali jatvinškega kralja/vojvode Skalmantasa. Večina znanstvenikov se strinja, da je bil Gediminas Vytenisov brat, čeprav je Vytenisovo starševstvo v različnih ponarejenih rodovnikih, sestavljenih od 16. stoletja naprej, različno razloženo. Obstaja tudi teorija, ki trdi, da rodbina izvira iz slovanske dinastije Izjaslavičev Polotskih, kar naj bi bilo razvidno tudi iz podobnosti med simboli kijevskoruskih vladarjev in stebri Gediminovičev.[1] Najnovejše poljske raziskave so pokazale, da njegovega porekla ni mogoče ugotoviti.[2]

Potrjeni vladarji

[uredi | uredi kodo]

Veje rodbine

[uredi | uredi kodo]
Simbol Gediminovičev na hribu Rambynas, Litva

Pravoslavne veje rodbine so bile večinoma rusinske. Rusinski jezik je bil eden od dveh glavnih jezikov v državi. Nekatere od teh družin (npr. Czartoryski) so se pozneje spreobrnile v rimsko katolištvo in se polonizirale. Drugi (npr. Galicin) so se preselili v Moskovijo in se rusificirali.

Na Poljskem je večina družin Gediminovičev, kot so Olelkowicz-Słucki, Wiśniowiecki in Zbaraski, izumrla, nekaj družin pa je preživelo. Mednje spadajo Chowański, Czartoryski, Sanguszko, Sziesycki in Koriatowicz.

Med ruske družine Gediminovičev spadajo družine Bulgakov, Golicin, Kurakin, Hovanski, Troubetzkoj, Mstislavski, Belski in Volinski Nekatere družine so bile leta 2020 še žive.

Družinsko drevo

[uredi | uredi kodo]
Butegeidis Bujwid
(? – ok. 1292)
kralj/veliki vojvoda Litve, ok. 1285 – ok. 1292
Budvydas-Pukuveras Bujwid
(? – ok. 1296)
kralj/veliki vojvoda Litve, ok. 1292 – ok. 1296
Vytenis Bujwid
(? – 1316)
kralj/veliki vojvoda Litve, ok. 1296–1316
Gediminas
(c. 1275–1341)
kralj/veliki vojvoda Litve, 1316–1341
Jaunutis
(?)
veliki vojvoda Litve, 1341–1345
Algirdas
(ok. 1296–1377)
kralj/veliki vojvoda Litve, 1345–1377
Kęstutis
(1297–1382)
Ladislaus (Jogaila)
(ok. 1351–1434)
kralj/veliki vojvoda Litve, 1377–1401
kralj Poljske, 1386–1434
Švitrigaila
(ok. 1370–1452)
kralj/veliki vojvoda Litve, 1430–1432
Vytautas
(1352–1430)
kralj/veliki vojvoda Litve, 1401–1430
Žygimantas Kęstutaitis
(? – 1440)
kralj/veliki vojvoda Litve, 1432–1440
Jagielonska veja
(Jogailaičiai)

Sklic

[uredi | uredi kodo]
  1. »Полацкае паходжанне літоўскіх князёў«. Гісторыя Беларусі (v beloruščini). Pridobljeno 26. decembra 2023.
  2. Jan Tęgowski. "Pierwsze pokolenia Gedyminowiczów", 1999.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]