Günther von Kluge

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Günther von Kluge
Portret
Vzdevek Hans
Rojstvo 30. oktober 1882({{padleft:1882|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:30|2|0}})
Poznanj
Smrt 17. avgust 1944({{padleft:1944|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:17|2|0}}) (61 let)
Dombasle-en-Argonne[d]
Pripadnost Zastava Nemškega cesarstva Nemško cesarstvo (do 1918)
Zastava Nemčije Weimarska republika (do 1933)
Zastava Tretjega rajha Nacistična Nemčija
Aktivna leta 1901 – 1944
Čin Feldmaršal
Enota Wehrmacht 1930 - 1944
Reichswehr 1916 - 1930
Poveljstva 4. armada
Oboroženi
konflikti
prva svetovna vojna
Bitka pri Verdunu
druga svetovna vojna
Poljska kampanja
Bitka za Francijo
Operacija Barbarossa
Bitka za Falaise
Odlikovanja Hausorden von Hohenzollern
Viteški križec s hrastovimi listi in meči

Günther »Hans« von Kluge, nemški feldmaršal, * 30. oktober 1882, Posen, † 19. avgust 1944, Francija.

von Kluge, izhajajoč iz tradicionalno vojaške družine, je v vojaško službo nastopil v letu 1901. Za časa prve svetovne vojne je služil kot štabni častnik in v službi ostal tudi v maloštevilni povojni vojski. Leta 1933 je pridobil generalski čin, samo tri leta kasneje pa čim polnega generala, General der Artillerie. Za časa druge svetovne vojne je poveljeval večjim enotam kot so armade in armadne skupine ter s tem postal znan kot eden Hitlerjevih pomembnejših generalov. Leta 1939 je pri napadu na Poljsko vodil četrto armado. Z njo se je naslednjega leta udeležil napada na Francijo in po uspešnem zaključku pridobil najvišji možni čin maršala. Leta 1941 je četrto armado popeljal na vzhod, v napad na Sovjetsko zvezo. Ko se je v hudi ruski zimi napad konec leta ustavil in je Hitler Klugejevega predstojnika von Bocka odstavil, je na njegovo mesto imenoval ravno Klugeja, ki je tako postal poveljnik Armadne skupine Center. Skupino armad je nato vodil dve leti, dokler se ni oktobra 1943 hudo ponesrečil v avtomobilski nesreči. Posledično je bil več mesecev na bolniški, vrnil se je julija 1944, ko je po uspešni zavezniški invaziji v Francijo prevzel vodstvo vseh nemških enot na zahodu. Tam je v kontaktu z veliko Anglo-ameriško premočjo spoznal, da je vojna za Nemčijo izgubljena. Obenem je po neuspelem vojaškem prevratu 20. julija postal osumljenec veleizdaje saj je bil povezan z nekaterimi zajetimi prevratniki. Obupan zaradi hudih vojaških porazov, Hitlerjeve brezobzirne vztrajnosti do nadaljevanja vojne in predvsem v spoznanju, da ga najverjetneje v Nemčiji čaka vojaško sodišče zaradi sodelovanja v izdaji, si je 19. avgusta 1944 sodil sam.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

(Nemščina)


 
Nemški feldmaršali druge svetovne vojne

Werner von Blomberg | Hermann Göring | Walther von Brauchitsch | Albert Kesselring | Wilhelm Keitel | Günther von Kluge | Wilhelm Ritter von Leeb | Fedor von Bock | Wilhelm List | Erwin von Witzleben | Walther von Reichenau | Erhard Milch | Hugo Sperrle | Gerd von Rundstedt | Erwin Rommel | Georg von Küchler | Erich von Manstein | Friedrich Paulus | Ewald von Kleist | Maximilian von Weichs | Ernst Busch | Wolfram von Richthofen | Walther Model | Ferdinand Schörner | Robert Ritter von Greim

Častni: Eduard von Böhm-Ermolli

 
Nemški veliki admirali druge svetovne vojne

Erich Raeder | Karl Dönitz