Georg von Küchler

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Georg von Küchler
Portret
Rojstvo 30. maj 1881({{padleft:1881|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:30|2|0}})[1]
grad Philippsruhe[d]
Smrt 25. maj 1968({{padleft:1968|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:25|2|0}})[1] (86 let)
Garmisch-Partenkirchen[1]
Pripadnost Zastava Nemškega cesarstva Nemško cesarstvo (1910 - 1918)
Zastava Nemčije Weimarska republika (1918 - 1933)
Zastava Tretjega rajha Tretji rajh (1933-1945)
Aktivna leta 10. januar 1910[2] - 1944
Čin Feldmaršal
Poveljstva Armadna skupina Sever (17. januar 1942)
Armadna skupina Sever (januar 1944)
Oboroženi
konflikti
druga svetovna vojna:
bitka za Nizozemsko
bitka za Francijo
obleganje Leningrada
Odlikovanja viteški križ s hrastovimi listi

Georg von Küchler, nemški feldmaršal, * 30. maj 1881, Schloss Philippsruh, † 25. maj 1968.

von Küchler je nastopil v vojaško službo leta 1900. V Prvi svetovni vojni je najprej poveljeval topniški bateriji, nato pa je bil štabni častnik v divizijskem poveljstvu. V vojski je ostal tudi v medvojnem obdobju in počasi napredoval po činu in položaju. Ob izbruhu Druge svetovne vojne je bil poveljnik armade. Leta 1939 je pri napadu na Poljsko poveljeval 3. armadi, ki je bila zadolžena za zasedbo mesta Danzig. Nato je prevzel poveljstvo nad 18. armado, ki je leta 1940 zasedla Nizozemsko. Leta 1941 je to armado vodil pri napadu na Sovjetsko zvezo. Septembra 1941 je njegova armada obkolila mesto Leningrad in ga držala v obroču naslednja tri leta. Medtem je von Küchler decembra 1941 prevzel poveljstvo nad Armadno skupino sever, ki je bila zadolžena za celotno leningrajsko fronto. von Küchler je bil zagovornik trdega, brezobzirnega vojskovanja proti Sovjetom in kot tak je bil politično sprejemljiv za Hitlerja, ki mu je zato zaupal in ga junija 1942 povišal v Maršala. Ko pa je Rdeča armada na začetku leta 1944 prekinila obleganje Leningrada je von Küchler predlagal umik in posledično pri Hitlerju padel v nemilost ter bil takoj odstavljen s položaja. Zatem ni dobil več nobene funkcije in je konec vojne dočakal v pokoju. Po vojni so mu sodili zaradi njegove vloge pri nečloveškem vojskovanju na vzhodni fronti in ga tudi obsodili na dvajset let zapora. Zaradi zdravstvenih razlogov je bil leta 1953 izpuščen predčasno.

Reference[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

(Nemščina)


 
Nemški feldmaršali druge svetovne vojne

Werner von Blomberg | Hermann Göring | Walther von Brauchitsch | Albert Kesselring | Wilhelm Keitel | Günther von Kluge | Wilhelm Ritter von Leeb | Fedor von Bock | Wilhelm List | Erwin von Witzleben | Walther von Reichenau | Erhard Milch | Hugo Sperrle | Gerd von Rundstedt | Erwin Rommel | Georg von Küchler | Erich von Manstein | Friedrich Paulus | Ewald von Kleist | Maximilian von Weichs | Ernst Busch | Wolfram von Richthofen | Walther Model | Ferdinand Schörner | Robert Ritter von Greim

Častni: Eduard von Böhm-Ermolli

 
Nemški veliki admirali druge svetovne vojne

Erich Raeder | Karl Dönitz