Frederick Joseph Ernst

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Frederick Joseph Ernst
Rojstvo 20. november 1933({{padleft:1933|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:20|2|0}}) (84 let)
New York
Bivališče Flag of the United States.svg ZDA
Narodnost Flag of the United States ameriška
Področja fizika
fizika delcev
splošna teorija relativnosti
gravitacijska fizika
Ustanove Tehnološki inštitut Illinoisa
Univerza Clarkson
FJE Enterprises
Alma mater Univerza Princeton
diploma
Univerza Wisconsina-Madison
doktorat 1958
Disertacija The Wave Functional Description of Elementary Particles with Application to Nucleon Structure[1] (1958)
Mentor doktorske
disertacije
Robert Green Sachs
Drugi študijski mentorji John Archibald Wheeler[a]
Doktorski študenti Wei Li (1990)
Poznan po Ernstov potencial
Ernstova enačba
Hauser-Ernstov izrek o osi
dokaz Gerochove domneve
Vplivi Albert Einstein
Robert Henry Dicke
Pomembne nagrade Shuichi Kusaka Memorial Prize in Physics (1955)[3]

Frederick Joseph Ernst mlajši, ameriški fizik in kozmolog, * 20. november 1933, New York, ZDA.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Ernst je po končanem dodiplomskem študiju na Oddelku za fiziko Univerze Princeton doktoriral iz fizike na Univerzi v Wisconsinu v Madisonu, kjer je doktoriral pod Sachsovim mentorstvom z disertacijo Valovno-funkcionalni opis osnovnih delcev z uporabo pri jedrski strukturi (The Wave Functional Description of Elementary Particles with Application to Nucleon Structure). Med letoma 1964 in 1987 je bil najprej leta 1964 asistent, leta 1969 docent in od leta 1980 redni profesor fizike na Tehnološkem inštitutu Illinoisa (IIT). Nato je med letoma 1987 in 1992 kot profesor predaval parcialne diferencialne enačbe in teorijo relativnosti na Oddelku za matematiko in računalništvo Univerze Clarkson v Potsdamu, New York.

Splošnorelativistično je leta 1968 rešil Einsteinove enačbe polja v kvantni teoriji polja z nelinearno parcialno diferencialno enačbo – Ernstovo enačbo za kompleksno potencialno funkcijo :[4][5][b]

Istega leta 1968 je podal elektrovakuumsko posplošitev:[6]

Raziskave, ki jih je v obdobju 30-ih let opravili skupaj z Isidoreom Hauserjem,[7] o analizi osnosimetričnih stacionarnih vakuumskih rešitvah Einsteinovih enačb polja, je zaključil s Hauser-Ernstovim izrekom o osi leta 1980. Dokaz je načrtoval Robert Paul Geroch. Geroch je domneval, da bi bile vse te osnosimetrične rešitve lahko člani ene grupe in da bi se jih lahko krajevno transformiralo v drugo. Ernst in Hauser sta leta 1981 objavila dokaz Gerochove domneve s povezavo transformacije takšnih rešitev v homogeni Hilbertov problem. Ernst si prizadeva za razvrstitev splošnih rešitev Einsteinovih enačb polja in po njegovih besedah to zahteva globalni pristop.[8]

Izbrana dela[uredi | uredi kodo]

Znanstveni članki[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Ernst (1958).
  2. Christensen (2009), str. 56.
  3. Princeton Alumni Weekly 30, 1955-07-01: 8
  4. Ernst (1968a)
  5. Beheshti; Tahvildar-Zadeh (2013).
  6. Ernst (1968b)
  7. "Isidore Hauser (1923 - 2011)" (angleščina). Pridobljeno dne 2010-10-30. 
  8. Ernst (2008).

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. Wheeler je bil mentor Ernstu pri absolventski disertaciji (senior thesis) Sferični, linearni in toroidni geoni (Sperical, Linear and Toroidal Geons) leta 1955 na Univerzi Princeton. Pri doktorski disertaciji tri leta kasneje na Univerzi Wisconsina v Madisonu Wheeler ni omenjen.[2]
  2. Zapis enačbe je Ernstov.

Viri[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]


Albert Einstein Ta biografski članek o fiziku je škrbina. Pomagaj Wikipediji in ga razširi.