France Onič

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
France Onič
Rojstvo29. januar 1901({{padleft:1901|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:29|2|0}})
Petrovče
Smrt4. april 1975({{padleft:1975|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:4|2|0}}) (74 let)
Ljubljana
Državljanstvo SFRJ
Poklicpesnik

Franc Onič, slovenski pesnik, * 29. januar 1901, Petrovče, † 4. april 1975, Ljubljana.

Onič je leta 1929 diplomiral iz biologije na ljubljanski univerzi, ter nato služboval kot gimnazijski profesor na Štajerskem. Med drugo svetovno vojno so ga okupatorji pregnali v Srbijo, po vojni pa je bil v Ljubljani med drugim ravnatelj gimnazije na Šubičevi ulici.

Kot pesnik je bil Onič v začetku ekspresionist. S pesmimi je sodeloval pri Treh labodih, Lepi Vidi in Ljubljanskem zvonu, ter leta 1924 objavil pesniško zbirko Darovanje. Njegova poznejša lirika, zlastih v Novih obzorjih, vsebujen socialne, izpovedne in ljubezenske motive. Že natisnjene in nekaj novih pesmi je leta 1959 zbral v zbirki Luči na obali. Tretja zbirka Iz vrtov ljubezni je izšla 1963, četrta Osviti pa leta 1974. Na pesmi zbrane v zadnji zbirki so že vplivali moderni eksistencialni in asociativni tokovi v slovenski liriki. Onič je pisal tudi kritike.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Enciklopedija Slovenije; knjiga 8, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1994
  • Janež, Stanko, Pregled Slovenske književnosti, Založba Obzorja Maribor, 1978