Fiskalna politika

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
ISLM model graph
IS krivulja se premakne na desno in s tem poveča realno obrestno mero (r) ter ekspanzijo v »realni ekonomiji« (realni BDP ali Y)

V ekonomiji je fiskalna politika (ali proračunska politika) uporaba vladnih prihodkov (davkov) in izdatkov z namenom vplivati na državno gospodarstvo. Uporaba državnih izdatkov za vplivanje na makroekonomske spremenljivke se je razvila v odziv na veliko depresijo v 30. letih 20. stoletja, ko je predhoden laissez-faire pristop postal neuspešen. Fiskalna politika temelji na teorijah britanskega ekonomista Johna Maynarda Keynesa, čigar keynesianska ekonomija govori o tem, da vladne spremembe v ravni obdavčenja in trošenja lahko vplivajo na agregatno povpraševanje in raven ekonomske aktivnosti. Fiskalna in monetarna politika sta ključni strategiji državne vlade in centralne banke pri doseganju ekonomskih ciljev. Kombinacija teh politik omogoča oblastem ciljanje inflacije (»zdrava« raven inflacije velja med 2 % in 3 %) in povečevanje zaposlenosti. Poleg tega je oblikovana za poskušati obdržati gospodarsko rast med 2 % in 3 % ter stopnjo brezposelnosti med 4 % in 5 %.[1] To implicira, da se fiskalna politika uporablja za stabiliziranje ekonomije med poslovnim ciklom.[2]

Spremembe v ravni in sestavi obdavčenja in vladnega trošenja lahko vplivajo na makroekonomske spremenljivke, kot so:

Fiskalna politika se loči od monetarne v tem, da se ukvarja z obdavčitvijo in vladnim trošenjem ter jo pogosto upravlja vladno telo, medtem ko se monetarna politika ukvarja s ponudbo denarja in obrestnimi merami ter jo pogosto upravlja državna centralna banka. Obe politiki vplivata na gospodarsko stanje v državi.

Monetarna ali fiskalna politika?[uredi | uredi kodo]

Od 70. let 20. stoletja je jasno, da ima monetarna politika prednost pred fiskalno, saj zmanjšuje politični vpliv, glede na to, da jo vodi centralna banka (politiki bi lahko zmanjšali obrestne mere, da bi ekonomija rasla pred volitvami). Poleg tega ima fiskalna politika lahko učinke na ponudbeno stran ekonomije, saj so vlade lahko zadržane pri zviševanju davkov in zmanjševanju porabe za zniževanje inflacije. Monetarna politika deluje hitreje, saj je obrestne mere možno spremeniti vsak mesec, odločitev za državno trošenje pa lahko terja čas za odločitev, na katerem področju bo denar porabljen.[3]

Velika recesija 2008 je pokazala, da ima tudi monetarna politika svoje omejitve. Ko zniževanje obrestnih mer ne zadostuje za spodbujanje ekonomije, saj banke nočejo posojati denarja, potrošniki pa nočejo zvišati trošenja zaradi negativnih pričakovanj, se centralne banke znajdejo v likvidnostni pasti. V takem primeru je za povečevanje povpraševanja odgovorna vlada s svojimi trošenjem, ki lahko povleče ekonomijo iz recesije. Ko nastopi globoka recesija, ne zadostuje zanašanje na monetarno politiko, da bo gospodarstvo vrnila nazaj v ravnotežje.[3] Obe politiki sta različni, zato se je v ZDA uveljavilo kombiniranje obeh politik za reševanje ekonomskih težav. Običajno ima monetarna politika več kratkoročnih učinkov, fiskalna pa dolgoročne.[4]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ Kramer, Leslie. »What Is Fiscal Policy?«. Investopedia. Dotdash. Pridobljeno 26. aprila 2019.
  2. ↑ O'Sullivan, Arthur; Sheffrin, Steven M. (2003). Economics: Principles in Action. Upper Saddle River, New Jersey: Pearson Prentice Hall. str. 387. ISBN 978-0-13-063085-8.
  3. ↑ 3,0 3,1 Pettinger, Tejvan. »Difference between monetary and fiscal policy«. Economics.Help.org. Economics.Help.org. Pridobljeno 26. aprila 2019.
  4. ↑ Schmidt, Michael. »A Look at Fiscal and Monetary Policy«. Invetopedia. Dotdash. Pridobljeno 26. aprila 2019.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Simonsen, M.H. The Econometrics and The State Brasilia University Editor, 1960–1964.
  • Heyne, P. T., Boettke, P. J., Prychitko, D. L. (2002). The Economic Way of Thinking (10th ed). Prentice Hall.
  • Larch, M. and J. Nogueira Martins (2009). Fiscal Policy Making in the European Union: An Assessment of Current Practice and Challenges. Routledge.
  • Hansen, Bent (2003). The Economic Theory of Fiscal Policy, Volume 3. Routledge.
  • Anderson, J. E. (2005). Fiscal Reform and its Firm-Level Effects in Eastern Europe and Central Asia, Working Papers Series wp800, William Davidson Institute at the University of Michigan.
  • D. Harries. Roger Fenton and the Crimean War
  • Schmidt, M (2018). "A Look at Fiscal and Monetary Policy", Dotdash
  • Pettinger, T. (2017). "Difference between monetary and fiscal policy", EconomicsHelp.org
  • Amadeo, K. (2018). "Fiscal Policy Types, Objectives, and Tools", Dotdash
  • Kramer, L. (2019). "What Is Fiscal Policy?", Dotdash
  • Macek, R; Janků, J. (2015) "The Impact of Fiscal Policy on Economic Growth Depending on Institutional Conditions"
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Fiskalna_politika&oldid=6068112«