Finančni mehanizem EGP in Norveški finančni mehanizem

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Plošča na kalvariji v madžarskem mestu Gödöllő, katere obnove je financirala Norveška prek Norveškega finančnega mehanizma.

Finančni mehanizem EGP in Norveški finančni mehanizem sta denarna pomoč Norveške, Islandije in Liechtensteina namenjena zmanjševanju gospodarskih in socialnih razlik v Evropskem gospodarskem prostoru (EGP) in krepitvi dvostranskih odnosov s 16 državami članicami EU in EGP v severni, srednji in južni Evropi.

Prek Finančnih mehanizmov Islandija, Liechtenstein in Norveška prispevajo tudi h krepitvi osnovnih evropskih vrednot kot so demokracija, strpnost in pravna država.

Slovenija je od l. 2004 prejela 45,5 milijonov evrov podpore. V obdobju 2009–2014 je 26,9 milijonov evrov dodeljeno pet programom, ki se ukvarjajo z javnim zdravjem, spremljanjem okolja, kulturno in naravno dediščino, biotsko raznovrstnostjo in storitvami ekosistemov, civilno družbo, štipendijami, enakostjo polov in dostojnim delom.


Ozadje [1][2][uredi | uredi kodo]

Islandija, Liechtenstein in Norveška so partnerji EU na podlagi Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru, ki omogoča svoboden pretok blaga, storitev, kapitala in oseb na notranjem trgu.

Sporazum EGP vključuje skupni cilj zmanjševanja socialnih in gospodarskih razlik v Evropi. Odkar je l. 1994 sporazum stopil v veljavo so Islandija, Liechtenstein in Norveška prispevali k socialnemu in gospodarskemu razvoju v manj bogatih državah EU in EGP.

Prispevki prihajajo prek Finančnega mehanizem EGP ter Norveškega finančnega mehanizma (angleško: EEA Grants and Norway Grants, 2004-2009 in 2009-2014), pred tem pa prek Finančnega inštrumenta (1999–2003) in Finančnega mehanizma (1994–1998). Od 2004 naprej delujeta dva ločena mehanizma: Finančni mehanizem EGP in Norveški finančni mehanizem. Norveška je glavna donatorica pri obeh mehanizmih (Finančni mehanizem EGP: 95,8% in Norveški finančni mehanizem: 100%).

V sporazumih o Finančnih mehanizmih 2009-2014 so med splošne cilje poleg zmanjševanja socialnih in gospodarskih razlik uvedli krepitev dvostranskih odnosov med državo donatorico in državami prejemnicami.

Ko se obdobje financiranja izteče, države donatorice in EU ocenijo potrebo po nadaljnji podpori pri zmanjševanju socialnih in gospodarskih razlik v EGP in se dogovorijo o denarnih prispevkih.

Upravičenost[uredi | uredi kodo]

Organsko kmetijo Malinka v Rudlovu (na Slovaškem) so prenovili in razširili, kar je ustvarilo nova delovna mesta, obstoječa pa zavarovalo. Na Slovaškem je med romskim prebivalstvom okoli 80% nezaposlenih.

Upravičenost do sredstev Finančnih mehanizmov se določa po merilih, ki so jih sprejeli za Kohezijski sklad EU, ki je namenjen državam članicam, v katerih je bruto nacionalni dohodek na prebivalca manj kot 90% povprečja EU. Države, ki so vstopile v EU pred l. 2004 pa niso upravičene do sredstev Norveškega finančnega mehanizma.[3]

Način delovanja[uredi | uredi kodo]

Države donatorice in EU se dogovorijo o skupnem prispevku kot tudi o razdelitvi sredstev med državami prejemnicami.

Znotraj nacionalnega okvira se države donatorice pogajajo s posamezno državo prejemnico in se dogovorijo o vzpostavljenih programih, o njihovih ciljih in o znesku, ki ga dodelijo posameznemu programu. Dogovori temeljijo na nacionalnih potrebah in prednostnih področjih v državah prejemnicah in na možnostih sodelovanja z državami donatoricami.

V vsaki posamezni državi prejemnici Nacionalna kontaktna točka skrbi za splošno upravljanje s programi v tej državi. Upravljavci programov razvijajo programe in z njimi upravljajo, pogosto v sodelovanju s partnerjem iz držav donatoric, razdelijo pa tudi sredstva projektom. Projekte večinoma izberejo na podlagi razpisov, ki jih organizirajo upravljavci programov.[4]

V Sloveniji[uredi | uredi kodo]

Slovenija je bila v okviru obeh finančnih mehanizmov v obdobju 2009–2014 upravičena do skupaj 26,9 milijona evrov bruto in sicer 12,5 milijona evrov iz Finančnega mehanizma EGP in 14,4 milijona evrov iz Norveškega finančnega mehanizma, kjer se je zavezala, da bo sredstva porabila za naslednja programska področja: okolje in klimatske spremembe (področji biotske raznovrstnosti in ekosistemi ter spremljanje okolja in celostno načrtovanje ter nadzor), civilna družba, človekov in socialni razvoj (področji pobude za javno zdravje in integracija načela enakosti spolov ter usklajevanje poklicnega in družinskega življenja), kulturna dediščina, raziskave in štipendije ter dostojno delo in tripartitni dialog.

V Sloveniji se je izvajalo 5 programov:

  • SI01: Tehnična pomoč in sklad za bilateralne odnose na nacionalni ravni, nosilec programa je bila Služba Vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK)
  • SI02: Program Finančnega mehanizma EGP 2009–2014, nosilec programa je bila Služba Vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK)
  • SI03: Program  NVO, Sklad za nevladne in neprofitne organizacije,  nosilec programa sta bila Regionalni center  za okolje (REC Slovenija) in Center za informiranje, sodelovanje in razvoj NVO (CNVOS).
  • SI04: Slovenski štipendijski sklad 2009–2014, nosilec programa je bil Center Republike Slovenije za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja (CMEPIUS)
  • SI05: Program Norveškega finančnega mehanizma 2009–2014, nosilec programa je bila Služba Vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK)

Vsi projekti so predstavljeni v brošuri in na spletni strani.

Finančna mehanizma EEA in Norveške 2014-2021[uredi | uredi kodo]

Norveško Ministrstvo za zunanje zadeve je 20. julija 2015 razglasilo, da sta Norveška in EU parafirali sporazum o novem obdobju Finančnih mehanizmov EGP in Norveške. Doslej ni bilo objavljenih veliko podrobnosti. Obdobje financiranja je razširjeno s pet let na sedem let. Norveški finančni mehanizem (ki ga financira samo Norveška) bo vreden 179,1 milijon evrov na leto, Finančni mehanizem EGP pa 221,2 miliona evrov na leto za obdobje 2014-2021.[5]

V sporočilu za javnost norveškega Ministrstva za zunanje zadeve piše, da bo financiranje osredotočeno na promoviranje inovativnosti in rasti prek raziskovanja, izobraževanja in povečane mobilnosti na evropskem trgu dela. Norveška bo tudi razširila svoje sodelovanje z državami prejemnicami na področju prava in notranjih zadev, kar bo vključevalo skupna prizadevanja pri soočanju z migracijskimi izzivi v Evropi.[5]

Vzpostavili bodo tudi regionalni sklad vreden okoli 850 milijonov norveških kron, s katerim bodo obravnavali čezmejne evropske izzive.[5]

Finančna mehanizma EGP in Norveške 2009–2014[3][uredi | uredi kodo]

Skupaj 16 državam v severni, srednji in južni Evropi je bilo dodeljeno financiranje v okviru Finančnega mehanizma EGP in Norveškega finančnega mehanizma 2009-2014.

Finančni mehanizem EGP: 993,5 milijonov evrov[uredi | uredi kodo]

Države prejemnice Skupni znesek (milijoni evrov)
Bolgarija 78,6
Hrvaška 5,0
Ciper 3,85
Češka 61,4
Estonija 23,0
Grčija 63,4
Latvija 34.6
Litva 38,4
Madžarska 70,1
Malta 2.9
Poljska 266,9
Portugalska 58,0
Romunija 190.8
Slovaška 38,4
Slovenija 12,5
Španija 45,9
Romunija ima najnižjo stopnjo recikliranja v EU. V sodelovanju z norveškima podjetjema Tomra in Orwak je Total Waste Management vzpostavil 25 zbirnih točk po državi. Vsaka zbirna točka ustvarja 2-5 delovnih mest. Projekt je financiran prek Norveškega finančnega mehanizma.

Norveški finančni mehanizem: 804,6 milijonov evrov[uredi | uredi kodo]

Države prejemnice Skupni znesek (milijoni evrov)
Bolgarija 48,0
Hrvaška 4,6
Ciper 4,0
Češka 70,4
Estonija 25,6
Latvija 37,4
Litva 45,6
Madžarska 83,2
Malta 1,6
Poljska 311,2
Romunija 115,2
Slovaška 42,4
Slovenija 14,4

Poleg tega je bilo 8 milijonov evrov dodeljeno Globalnemu skladu za dostojno delo in tristranski dialog, s katerim upravlja Innovation Norway.

Norveška finansira izobraževalni program Muzeja POLIN v Varšavi. Med dejavnostmi so brezplačni programi za študente in učitelje, virtualno vodstvo po muzeju, potujoče razstave po vsej državi, itn. V programu se je angažiral širok spekter norveških partnerjev, med drugim Norveško raziskovalno središče za Holokavst in verske manjšine, Židovska muzeja v Oslu in Trondheimu, Evropski center Wergelanda in Falstadov center.

Podprta področja[uredi | uredi kodo]

Finansiranje se dodeljuje 150 programom na sledečih prednostnih področjih:

  • Varstvo in upravljanje okolja
  • Podnebne spremembe in obnovljivi viri energije
  • Zajem in skladiščenje ogljika
  • Raziskave in štipendije
  • Zelene industrijske inovacije
  • Pravne in notranje zadeve
  • Civilna družba
  • Človekov in socialni razvoj
  • Kulturna dediščina in izmenjava
  • Dostojno delo in tristranski dialog

Programi, ki spadajo pod Finančna mehanizma EGP in Norveške 2009-2014, lahko tečejo do l. 2017. Več kot 80 programov se izvajajo v sodelovanju z javnimi ustanovami iz držav donatoric. Več kot 20% projektov ima partnerje iz Norveške, Islandije ali Liechtensteina. Celoten pregled projektov je dostopen na Projektnem portalu Finančnih mehanizmov EGP in Norveške.

Rezultati[uredi | uredi kodo]

Programi tečejo do l. 2017, doslej pa ni bilo izvršenih veliko revizij ali ovrednotenj. V Neodvisni reviziji programov NVO ugotavljajo, da so programi povečali možnosti civilne družbe v Srednji in Južnji Evropi in so pomagali mobilizirati državljane, da so izrazili svoje skrbi in se aktivno spoprijeli z oblastmi. Drugi rezultati so razvidni iz Letnih poročil o stanju.

Finančna mehanizma EGP in Norveške 2004–2009[2][uredi | uredi kodo]

Finančni mehanizem EGP: 672 milijona evrov

Države prejemnice: Bolgarija (od l. 2007), Hrvaška, Ciper, Češka, Estonija, Grčija, Madžarska, Latvija, Litva, Malta, Poljska, Portugalska, Romunija (od l. 2007), Slovaška, Slovenija in Španija.


Norveški finančni mehanizem: 567 milijonov evrov

Države prejemnice: Hrvaška, Ciper, Češka, Estonija, Madžarska, Latvija, Litva, Malta, Poljska, Slovaška in Slovenija.

Poleg tega je Norveška Bolgariji in Romuniji dodelila 68 milijonov evrov prek Norveških programov dvostranskega sodelovana s tema državama, ko sta l. 2007 vstopili v EU.

[Norveška] je kot največja donatorica prispevala približno 97% skupnega financiranja vseh treh finančnih programov.

Širitev EU in EGP l. 2004 in 2007 je zahtevala znatno povečane prispevke za evropsko kohezijo. Raven socialnega in gospodarskega razvoja je bila v večini novih držav članic precej nižja od evropskega povprečja. Tako je imelo 10 držav s skupaj 75 milijoni prebivalcev, ki so l. 2004 vstopile v EU, skupen BNP manjši od skupnega BDP Norveške in Švice, ki imata skupaj samo 12 milijonov prebivalcev. V obdobju 2004–2009 so Norveška, Islandija in Liechtenstein dali na razpolago sredstva v višini 1,307 milijard evrov. Razporejanje po državah je temeljilo na številu prebivalcev in na BDP na osebo, zato je največ sredstev dobila Poljska, za njo pa Madžarska, Romunija in Češka.

Področja financiranja[uredi | uredi kodo]

1250 projektom, programom in skladom je bila dodeljena denarna podpora prek Finančnih mehanizmov EGP in Norveške 2004-2009. Financirali so projekte na naslednjih področjih:

  • Okolje
  • Zdravje in otroci
  • Raziskave in štipendije
  • Kulturna dediščina
  • Povečanje zmogljivosti institucij in razvoj človeških virov
  • Schengen in pravosodje
  • Civilna družba
  • Regionalni razvoj in čezmejne dejavnosti

Več kot petino vseh financiranih projektov so sestavljali projekti partnerstev med ustanovami v državah prejemnicah in v Islandiji, Liechtensteinu ali Norveški. Tako povzetki vseh financiranih projektov kot tudi galerije video posnetkov in slik so dostopni prek Projektnega portala Finančnih mehanizmov EGP in Norveške.

Rezultati[uredi | uredi kodo]

V Zaključni reviziji Finančnih mehanizmov EGP in Norveške 2004-2009 piše: »Finančna mehanizma EGP in Norveške sta nesporno prispevala k zmanjševanju razlik v Evropi, čeprav seveda v veliko manjšem obsegu kot financiranje EU« (2012).

Tudi norveško računsko sodišče je sklenilo, »da so projekti v obdobju 2004–2009 v glavnem realizirali načrtovane učinke. So tudi primeri, pri katerih so učinki doseženi na lokalni ravni«.[6] (2013)

Področne evalvacije so dostopne na spletni strani Norveškega ministrstva za zunanje zadeve.

Finančni inštrument 1999–2003[2][uredi | uredi kodo]

V obdobju 1999–2003 so dobile Grčija, Irska, Severna Irska, Portugalska in Španija 119,6 milijonov evrov od držav članic EGS in [Evropskega združenja za prosto trgovine] (Efte), to so Islandija, Liechtenstein in Norveška. Podprti so bili projekti na področjih varstva okolja, mestne obnove, onesnaženja na urbanih območjih, varstva kulturne dediščine, promet, izobraževanja in raziskovanja. Okoli 93% sredstev je šlo za okoljevarstvene projekte.

Finančni mehanizem 1994–1998[2][uredi | uredi kodo]

Prvi program gospodarske podpore je zajel Grčijo, Irsko, Severno Irsko, Portugalsko in Španijo. Podprti so bili projekti na področjih varstva okolja, izobraževanja in prometa. Poleg €500 milijonov projektnega financiranja so bila odobrena tudi vračila obresti na posojila v višini 1,5 milijard evrov v [Evropski investicijski banki] (EIB).


Ko so Finska, Švedska in Avstrija 1. januarja 1995 zapustile Efto in vstopile v EU, je [Evropska komisija] prevzela odgovornost za prispevke teh treh držav

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. "The European Economic Area Agreement (EEA)". Government.no. Pridobljeno dne 2015-07-16.
  2. 2,0 2,1 2,2 2,3 "Our history - EEA Grants". eeagrants.org. Pridobljeno dne 2015-07-15.
  3. 3,0 3,1 "Which countries benefit?". Government.no. Pridobljeno dne 2015-07-15.
  4. "About the EEA and Norway Grants". Government.no. Pridobljeno dne 2015-07-15.
  5. 5,0 5,1 5,2 "Agreement between Norway and EU on EEA and Norway Grants and tariff-free quotas for fish". Government.no. Pridobljeno dne 2015-08-11.
  6. "The Office of the Auditor General's investigation of the EEA and Norway Grants".

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]