Fandžingšan
| Fandžingšan | |
|---|---|
 Zlati vrh Rdečih oblakov Fandžingšana | |
| Najvišja točka | |
| Nadm. višina | 2.570 m |
| Koordinate | 27°53′44″N 108°40′48″E / 27.89555556°N 108.68°E |
| Poimenovanja | |
| Domače ime | (kitajščina) |
| Slovenski prevod | Gora čiste dežele Brahme |
| Jezik imena | kitajščina |
| Geografija | |
| Uradno ime: Fanjingshan | |
| Tip | Naravna |
| Kriteriji | (x) |
| Razglasitev | 2018 (42. zasedanje) |
| ID # | 1559 |
| Regija | Vzhodna Azija |
Fandžingšan (kitajsko: 梵净山; pinjin: Fànjìngshān) ali gora Fandžing v Tongrenu v provinci Guidžov, je najvišji vrh gorovja Vuling na jugovzhodu Kitajske, z nadmorsko višino 2570 m. Nacionalni naravni rezervat Fandžingšan je bil ustanovljen leta 1978 in leta 1986 imenovan za biosferni rezervat UNESCO. Fandžingšan je sveta gora v kitajskem budizmu, ki velja kot bodhimaṇḍa Maitrejevega Bude. Leta 2018 je postala del svetovne dediščine Unesca.[1]
Ime
[uredi | uredi kodo]Ime gore Fandžing je okrajšava od Fantian Džingtu (梵天净土) ali Brahmova čista dežela. Fantian je kitajsko ime za budističnega nebeškega kralja Brahmo, Džingtu pa je kitajsko ime za 'čisto deželo', središče budizma čiste dežele.
Lokacija in okolje
[uredi | uredi kodo]Fandžingšan je v Tongrenu v provinci Guidžou na jugovzhodu Kitajske. Je najvišji vrh gorovja Vuling. Nadmorska višina njegovega terena je med 480 in 2570 metrov nad morsko gladino.[2][3]
Narodni naravni rezervat Fandžingšan je bil ustanovljen leta 1978 in leta 1986 razglašen za biosferni rezervat Unesca. Rezervat pokriva skupno površino 567 km² in je ohranitveno območje primitivne vegetacije srednje subtropske alpske regije vzhodne Kitajske. Gora je bila julija 2018 razglašena za območje svetovne dediščine.
Relativna izolacija Fandžingšana je zagotovila visoko stopnjo biotske raznovrstnosti. Endemične vrste, kot sta redka guidžovska zlata opica (Rhinopithecus brelichi) in Fandžingšanova jelka (Abies fanjingshanensis), se pojavljajo le v majhni regiji s središčem v Fandžingšanu. Tu najdemo tudi več ogroženih vrst, kot so kitajski velikanski močerad (Andrias davidianus), gozdni mošusni jelen (Moschus moschiferus) in Reevov fazan (Syrmaticus reevesii). Tu je tudi največji in najbolj zgoščen subtropski pragozd bukve.
Fandžingšan
Gobja skala
Kamnite stopnice
Džinding
Budizem
[uredi | uredi kodo]Fandžingšan velja za sveto goro kitajskega budizma in se uvršča tik pod Štiri svete gore budizma. Velja za bodhimaṇḍo (ali daočang) – mesto, kjer je nekdo dosegel razsvetljenje – Maitrejevega Bude. Vpliv budizma je Fandžingšan dosegel najpozneje z dinastijo Tang, zlasti po tem, ko je leta 639 našega štetja Hou Hongren (侯弘仁) zgradil cesto Zangke (牂牁道), kar je olajšalo prevoz v goratem območju, lokalni časopisi pa poročajo o gradnji več templjev na tem območju. Med naslednjima dinastijama Song in Juan je bilo zgrajenih še več templjev.
Budizem je močno napredoval med dinastijama Ming in Qing, ko je v Fandžingšanu postal kult Tianguan Maitreje (天冠弥勒) prevladujoč. Bodžoujski upor v poznem 16. stoletju je templjem Fandžingšan povzročil veliko škodo. Po zadušitvi upora je cesar Vanli ukazal menihu Miaoxuanu (妙玄), naj ponovno zgradi Zlati vrh in tempelj Čeng'en (承恩寺). Na tem območju je bilo zgrajenih še veliko drugih templjev, s čimer se je v Fandžingšanu začelo zlato obdobje za budizem. Večina templjev med dinastijama Ming in Čing je pripadala budistični sekti Čista dežela in Linji.
V nemirih, ki so strmoglavili dinastijo Čing, so roparske vojske in razbojniki uničili številne templje, v dobi republike Kitajske pa je ostalo le malo menihov. Po nadaljnjih uničenjih med kulturno revolucijo je budizem od 1980-ih doživljal preporod. Obnovljeni so bili številni stari in zgrajeni novi templji, vključno s templjem Čengen, templjem Huguo Čan (护国禅寺), templjem velikega zlatega Bude (大金佛寺) in templjem Longčuan (龙泉寺).
Leta 2010 je bil odprt Budistični kulturni park Fandžingšan z Zlato dvorano, v kateri je 5 metrov visok kip Bude Maitreja, narejen iz 250 kg zlata in tisoče draguljev. To naj bi bil največji zlati Maitrejev kip na svetu.[4]
Budistični tempelj na Zlatem vrhu Rdečih oblakov
Tempelj Čengen z gore Fandžing
Dvorana dharme, tempelj Čengen
Priznanje
[uredi | uredi kodo]Asteroid 215021 Fandžingšan, ki so ga leta 2005 odkrili astronomi PMO NEO Survey Program, je bil poimenovan po mestu svetovne dediščine. Uradno navedbo poimenovanja je 8. novembra 2019 objavil Center manjših planetov (M.P.C. 118221).[5]
Rod (Fanjingshania[6]) fosilnega hondrihtijana, odkritega v provinci Guidžov, je dobil ime po gori Fandžingšan.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Unesco[]
- ↑ »Fanjingshan Biosphere Reserve, China«. UNESCO. avgust 2019. Pridobljeno 30. julija 2021.
- ↑ »Fanjingshan«. UNESCO. Pridobljeno 3. julija 2018.
- ↑ »梵净山佛教文化苑« [Fanjingshan Buddhist Cultural Garden]. gzfjs.gov.cn (v kitajščini). Government of Tongren. 28. november 2013. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. julija 2018. Pridobljeno 7. julija 2018.
- ↑ MPC-object
- ↑ Andreev, Plamen S.; Sansom, Ivan J.; Li, Qiang; Zhao, Wenjin; Wang, Jianhua; Wang, Chun-Chieh; Peng, Lijian; Jia, Liantao; Qiao, Tuo; Zhu, Min (september 2022). »Spiny chondrichthyan from the lower Silurian of South China«. Nature (v angleščini). 609 (7929): 969–974. doi:10.1038/s41586-022-05233-8. ISSN 1476-4687. PMID 36171377. S2CID 252570103.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
