Faliskijščina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Faliskijščina
Athena Poseidon Louvre CA7426.jpg
Faliskijska vaza
Materni jezik antična Italija
Področje Lacij
Izumrl okoli 150 pr.n.št
Pisava faliskijska abeceda, etruščanska abeceda in latinica
Jezikovne kode
ISO 639-3 xfa
Seznam Linguist
xfa
Glottolog fali1291[1]
{{{mapalt}}}

Faliskijščina je izumrl jezik antične Italije. Skupaj z latinščino predstavlja latinsko-faliskijsko jezikovno vejo italskih jezikov. Govorilo ga je italsko železnodobno ljudstvo Faliski (lat. Falisci).

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Faliski so živeli so v kraju Falerii, na desnem bregu Tibere, severno od Rima in Lacija, na etruščanskem ozemlju. Tesno so bili povezani z Latinci. Ko so Rimljani leta 241 pr. n. št. zavzeli Falerii, so mesto porušili in prebivalce naselili v mestu Falerii novi. Tam se je hitro udomačila latinščina, vendar je ohranila nekaj posebnosti, ki kažejo na vpliv etruščanskega jezika.

Napisi[uredi | uredi kodo]

Najstarejši faliskijski napisi so iz 6. stoletja pr. n. št., vendar so za razlago dokaj težavni.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Nordhoff, Sebastian; Hammarström, Harald; Forkel, Robert; Haspelmath, Martin, ur. (2013). "Faliscan". Glottolog. Leipzig: Max Planck Institute for Evolutionary Anthropology. 

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Babič, Matjaž. Zgodovinsko glasoslovje in oblikoslovje latinskega jezika. Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2004
  • Leksikon Antika, Cankarjeva založba, Ljubljana 1998.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

- v angleščini:

- v španščini: