Evropska snežna voluharica

Evropska snežna voluharica
Ohranitveno stanje
najmanj ogrožen  (IUCN 3.1)
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo:	Animalia (živali)
Deblo:	Chordata (strunarji)
Razred:	Mammalia (sesalci)
Red:	Rodentia (glodavci)
Naddružina:	Muroidea
Družina:	Cricetidae (hrčki)
Poddružina:	Arvicolinae (voluharice)
Pleme:	Arvicolini
Rod:	Chionomys (snežna voluharica)
Vrsta:	C. nivalis
Dvočlensko ime
Chionomys nivalis (Martins, 1842)
Sinonimi
Microtus nivalis Lataste, 1884 Arvicola nivalis Martins, 1842 Hypudaeus alpinus Wagner, 1843 Hypudaeus nivicola Schinz, 1845 Hypudaeus petrophilus Wagner, 1853 Arvicola lebrunii Crespon, 1844 Arvicola leucurus Gerbe, 1852 Microtus ulpius Miller, 1908 Microtus pontius Miller, 1908 Microtus hermonis Miller, 1908 Microtus (Chionomys) radnensis Ehik, 1942

Evrópska snéžna volúharica (znanstveno ime Chionomys nivalis) je razširjena v južni in srednji Evropi in manj v Aziji. V Sloveniji jo najdemo v Alpah, v dinarskem svetu in kraških območjih primorskega sveta. Obema območjema so skupne globoke apnenčaste skalne razpoke s hladnim zrakom. Ta ekološka posebnost je za snežno voluharico bolj odločilna kot nadmorska višina, saj je bila odkrita celo v najnižjih predelih Kraškega roba.

To je srednje velika voluharica z dolgo in fino dlako. Hrbet je sivo rjav, trebuh pa srebrno siv. Rep, ki je približno enak polovici trupa z glavo, je svetel in nejasno dvobarven. Tačke so svetle. Med vsemi voluharicami ima najdaljše brke.

Živi v skalnih razpokah v visokogorskem svetu. Najdemo pa jo tudi nižje, v bližini jamskega okolja (globoke skalne razpoke). Večinoma se izogiba gozda. Najbolj je aktivna ponoči. Dobro pleza po skalah. Hrani se z zelenimi deli rastlin in plodovi.

Razmnoževanje

Samica povrže mladiče od junija do avgusta, v nižjih legah pa tudi decembra. Imajo od 2-5 mladičev. Plenijo jih ujede, sove in podlasice.

Podvrste

Populacije snežne voluharice s posameznih gorskih območij so med seboj izolirane in se morfološko razlikujejo. Za snežne voluharice iz celotne Slovenije je značilen temen hrbet. Populacija iz Snežnika je v povprečju večja od tiste iz Julijskih Alp.

Zunanje povezave

• IBEX, Journal of mountain Ecology, No. 4 - Autumn 1997 Arhivirano 2007-07-05 na Wayback Machine.
• ITIS Standard Report Page: Chionomys nivalis

Viri

• Amori, G. 1996. Chionomys nivalis. 2006 IUCN Red List of Threatened Species. Pridobljeno 11.1.2008.
• Kryštufek B. (1991). Sesalci Slovenije.
• »Species factsheet - Chionomys nivalis«. European Environment Agency. 2007.
• Peter Trontelj (2005). Vretenčarji Slovenije, gradivo za vaje iz zoologije strunarjev. Študentska založba, Ljubljana. COBISS 222199296. ISBN 961-242-029-7.