Evgen Lovšin

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Evgen Lovšin
Portret
Rojstvo27. september 1895({{padleft:1895|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:27|2|0}})
Vinica
Smrt8. december 1987({{padleft:1987|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:8|2|0}}) (92 let)
Ljubljana
DržavljanstvoFlag of Yugoslavia (1946-1992).svg SFRJ
Flag of Yugoslavia (1918–1941).svg Kraljevina Jugoslavija
Flag of Austria-Hungary (1869-1918).svg Avstro-Ogrska
Poklicekonomist, pisatelj, alpinist

Evgen Lovšin, slovenski ekonomist, prostozidar, predavatelj in planinski pisatelj[1], * 27. september 1895, Vinica, † 8. december 1987, Ljubljana.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Lovšin je bil v letih 1912 do 1914 med ustanovitelji in voditelji dijaške projugoslovanske revolucionarne organizacije Preporod in bil zato leta tik pred maturo izključen iz gimnazije ter obsojen in pol leta zaprt. Leta 1920 je diplomiral na Visoki šoli za svetovno trgovino na Dunaju. Pred vojno je služboval v Ljubljani (Jadranska banka, Pokojninski zavod za nameščence), Beogradu in Zagrebu, po vojni pa je bil najprej delegat ministrstva za industrijo pri Trboveljski premogokopni družbi, nato je pa od leta 1949 do 1965 delal na Inštitutu za ekonomiko in organizacijo podjetij na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, kjer je od 1947 tudi predaval od 1962 kot višji predavatelj.

Kot član kulturno-literarne komisije pri PZS se je Lovšin ukvarjal z zgodovino planinstva v Sloveniji oziroma odkrivanja Julijskih Alp (uredil je publikacijo Valentin Stanič, prvi alpinist v Vzhodnih Alpah). Objavil je več knjig in preko 30 člankov, največ v Planinskem vestniku. Bil je častni član PD Ljubljana-Matica; prejel je srebrni in zlati znak PZS.[2]

Vladimir Šubic mu je zgradil vilo, ki nosi njegov priimek.[3]

Bibliografija[uredi | uredi kodo]

  • V Triglavu in njegovi soseščini (COBISS)
  • Triglav, gora in simbol (COBISS)
  • Gorski vodniki v Julijskih Alpah (COBISS)

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. Bogo Zupančič: Usode ljubljanskih stavb in ljudi 1-24 (Ljubljana, 2005), 56.
  2. Enciklopedija Slovenije; knjiga 6, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1992.
  3. Bogo Zupančič: Usode ljubljanskih stavb in ljudi 1-24 (Ljubljana, 2005), 56.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]