Dušan Rybář
Dušan Rybář | |
---|---|
Rojstvo | 25. januar 1898 Trst |
Smrt | 29. oktober 1959 (61 let) Dunaj |
Državljanstvo | SFRJ |
Poklic | novinar, urednik, publicist, partizan |
Poznan po | publicist |
Starši | Otokar Rybář Terezina Kastelic |
Sorodniki | Miloš Rybář (brat) Miran Rybář (brat) Vladimir Rybář (brat) |
Dušan Rybář, slovenski novinar in publicist, * 25. januar 1898 Trst, † 29. oktober 1959, Dunaj.
Življenje in delo
[uredi | uredi kodo]Rodil se je v družini odvetnika in politika Otokarja in gospodinje Terezine Rybář rojene Kastelic. Ljudsko šolo in nemško gimnazijo je končal v rojstnem kraju. Po maturi je bil leta 1916 vpoklican v avstroogrsko vojsko. Novembra 1918 se je pridružil borcem za severno mejo in bil nekaj časa pribočnik generala Rudolfa Maistra. Leta 1920 se je z očetovo družino naselil najprej na Bledu in nato v Ljubljani. Po Rapalski pogodbi je vsa družina optirala za Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. V tem času tudi študiral pravo na Dunaju, vendar študija ni končal. Kasneje se je z očetovo družino preselil v Beograd in bil tam bančni uradnik in novinar. Po osvoboditvi mesta leta 1944 se je pridružil bataljonu slovenskih prostovoljcev, ki so se formirali v Beogradu, da bi se bojeval z nemškimi oboroženimi silami v Vojvodini, vendar je bil zaradi boletni že po enem mesecu odpuščen iz enote.[1]
Po osvoboditvi Jugoslavije se je vrnil v Ljubljano ter po nalogu Osvobodilne fronte odšel v Trst, kjer je deloval pri pokrajinskem odboru OF za Primorsko. Kasneje pa se je iz političnih razlogov z Osvobodilno fronto razšel ter politično deloval z dr. Tončičem in dr. Ferfoljo pri skupini Neodvisnih Slovencev. Od 1. junija 1951 je bil v službi na Radiu Trst A. Tu je kot novinar urejal oddajo Dejstva in mnenja - dnevni pregled tiska. Leta 1957 je težko zbolel in se dolgo zdravil v tržaški bolnišnici. Ker se zdravje ni izboljšalo, se je 17. junija 1958 odpovedal službi in odšel na zdravljenje na Dunaj ter tam umrl.[1]
Dušan Rybář je napisal in pod psevdonimom Dušan Kosovski izdal knjižico Zar je naše ujedinjenje završeno? (Beograd, 1938). V Trstu pa je v zvezi z mejo in Svobodnim tržaškim ozemljem v reviji Razgledi objavil tri krajše razprave: Trst in njegovo zaledje (1946), Po Parizu (1946) in Novo poglavje (1947).[1]