Dušilec poka

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Dušilec poka nameščen na polavtomatski pištoli

Dušilec poka je dodatek strelnemu orožju, ki zmanjša pok in po navadi tudi blisk iz cevi ob strelu. Dušilci poka večinoma delujejo na principu počasnega kontroliranega raztezanja smodniških plinov, kar zniža jakost poka in zvok predrugači tako, da ni slišati kot strel.

Brzostrelka MP-5 z integriranim dušilcem poka

Prvi patenti za dušilce orožja so se pojavili že na začetku 20. stoletja, vzporedno z njimi pa so se razvili prvi glušniki za motorje z notranjim izgorevanjem, ki delujejo na podobnem principu. Dušilci poka so bolj razširjeni postali šele pred II. svetovno vojno, ko so jih množično uporabljali tajni agenti in saboterji. Danes se orožja z dušilci poka največ uporabljajo v specialnih silah, ponekod pa je dovoljena uporaba tudi za lov in športno strelstvo, predvsem v primeru, kjer je pok moteč. V večini držav pa sta njihova posest in uporaba strogo regulirani, marsikje pa so prepovedani.

Viri zvoka strelnega orožja[uredi | uredi kodo]

Strelno orožje ima več izvorov zvoka:

Dušilci poka lahko zmanjšajo le prva dva izvora zvoka, ne morejo pa zmanjšati zvokov delovanja orožja, ki pa dostikrat niso zanemarljivi.

Konstrukcija[uredi | uredi kodo]

Oblika dušilca poka je večinoma valjne oblike, ki se po navadi privije na cev, obstajajo pa tudi izvedbe s hitrimi spojkami, ki omogočajo hitro namestitev in odstranitev dušilca. Pri dušilcih, namenjenih namestitvi na pištole, ki delujejo na principu kratkega trzaja cevi, je dušilec ločen od priključka na cev z vzmetjo. Ta vzmet poskrbi, da dušilec poka med gibanjem zaklepa nazaj miruje in s tem loči maso dušilca od mase zaklepa, ki ob povečani masi zaradi namestitve dušilca ne bi dosegel zadostnega odsuna za nemoteno delovanje orožja. Nekatera orožja so izvedena tudi s t. i. integriranimi dušilci poka, ki so del orožja in se jih ne da enostavno odstraniti, temveč to zahteva večji poseg.

V samem dušilcu je na začetku ekspanzijska komora, namenjena kontrolirani razširitvi smodniških plinov, ki je lahko prazen prostor, pri nekaterih dušilcih pa je ekspanzijska komora napolnjena s kovinsko mrežico, ki pomaga pri ohlajanju plinov. Nekateri dušilci, namenjeni orožju s šibkejšim strelivom (pištole, brzostrelke), so lahko izdelani v »mokri« izvedbi in imajo v ekspanzijski komori olje ali mast, ki služita ohladitvi plinov, kar zmanjša njihovo prostornino in tudi prispeva k zmanjšanju poka. Problem teh dušilcev je, da se hladilno sredstvo zaradi vročine smodniških plinov porablja in ga je za zagotavljanje učinkovitosti dušilca potrebno redno dodajati.

Za ekspanzijsko komoro so pregrade, ki delijo prostor na več delov (podobno, kot glušniki v avtomobilskih izpušnih ceveh). Na sredini imajo pregrade luknjo, skozi katero se ob strelu giblje krogla. Naloga teh pregrad je ohlajanje smodniških plinov v dušilcu, z obliko pregrad pa se zagotovi tudi nastanek turbulence plinov, ki skrbi za daljše zadrževanje plinov znotraj dušilca, v določeni meri pa tudi za spremembo zvoka. S kombinacijo ohlajanja plinov in turbulence se doseže bolj postopen izpust smodniških plinov na prosto, kar zmanjša jakost poka in obenem tudi blisk. Zmanjšana hitrost smodniških plinov prispeva tudi k zmanjšanju odsuna orožja ob strelu. Število teh pregrad je različno, odvisno od zasnove in namembnosti, za njihovo obliko pa tudi ne obstajajo neka fiksna pravila, temveč se načrtovalci pri zasnovi močno opirajo na praktične preizkuse.

Pregrade so izdelane iz kovin, ki so odporne na visoke temperature smodniških plinov in erozijo, ki nastane zaradi trdnih produktov izgorevanja. Po navadi se uporabljajo različne vrste nerjavečega jekla, pri nekaterih dražjih dušilcih tudi titan ali Inconel. Nekateri dušilci so uporabljali tudi pregrade iz tekstilnih materialov ali gume. Slednje je omogočalo učinkovitejše dušenje, vendar na račun dokaj hitre izrabe teh pregrad, zato se pri modernih dušilcih ne uporabljajo več.

Shema zgodnjega dušilca za H&K MP5, ki prikazuje ekspanzijsko komoro in niz pregrad. Cev je perforirana za omejitev hitrosti krogle.

Na začetku so bile pregrade izdelane v obliki kolobarjev, kar je pomenilo zelo enostavno zasnovo, ki se še danes precej uporablja za dušilce malokalibrskega orožja. Pregrade modernih dušilcev imajo stožčasto obliko, ki prinaša večjo učinkovitost dušilca na račun povečanja turbulence smodniških plinov. Pri večini dušilcev je sistem pregrad izdelan iz več enakih delov, ki so nato zloženi skupaj, določene izvedbe pa imajo celoten sistem pregrad izdelan iz enega kosa kovine. Prednost slednjega načina je stabilnejša poravnava pregrad in lukenj za prehod krogle, zato je verjetnost za trk krogle s pregrado pri potovanju skozi dušilec manjša. Z napredkom strojev za obdelavo kovin je danes tudi dokaj enostavno izdelati celoten sistem pregrad iz enega kosa kovine, zato je ta način v uporabi vedno pogosteje.

Velikost in učinkovitost dušilcev je različna. Večinoma velja, da orožja z močnejšo polnitvijo ali krajšo cevjo potrebujejo večji dušilec, na učinkovitost dušenja pa močno vplivajo tudi atmosferski pogoji. Dušilci so sposobni zmanjšanja poka iz približno 160 dB na približno 130 dB (ca. 10000-kratno znižanje moči zvoka), ki pa dolgoročno še vedno lahko vodi do poškodb sluha. Večja prostornina dušilcev lahko poveča dušenje poka, vendar to lahko privede do praktičnih omejitev glede mase in dimenzij. Dandanes se sposobnost dušenja pri podobnih dušilcih različnih proizvajalcev le malo razlikuje.

Značilnost praktično vseh dušilcev poka je večja glasnost prvega strela v primerjavi z naslednjimi streli. Vzrok tega je prisotnost atmosferskega kisika v dušilcu, ki povzroči dodatno izgorevanje vročih smodniških plinov, ki niso zgoreli že v cevi orožja. Po prvem strelu se večina kisika porabi, zaradi česar pri naslednjih strelih ne pride več do vžiga plinov (pod pogojem, da med streli ni prevelikega presledka). Temu se da delno izogniti z manjšo prostornino ekspanzijske komore in pa z ukrepi za povečanje ohlajevanja smodniških plinov takoj po vstopu v dušilec.

Precej dušilcev poka je sposobnih le zmanjšanja poka, ne pa tudi rezkega zvoka, ki nastane pri gibanju krogle z nadzvočno hitrostjo. Za dodatno zmanjšanje zvoka se zato uporablja podzvočno strelivo, kjer krogla ne preseže hitrosti zvoka, ali pa se hitrost krogle omeji že v cevi z uporabo perforiranega sprednjega dela cevi. Seveda pa ima podzvočno strelivo manjšo moč in doseg.