Dražgoški kruhki
Dražgoški kruhki Priprava dražgoških kruhkov | |
| Uprava | koordinator varstva nesnovne kulturne dediščine, |
|---|---|
| Vpis v register | 13. april 2018 |
Dražgoški kruhki so ročno okrašeno pecivo iz začinjenega medenega testa in primerni za jed ali okras.[1][2] Za razliko od medenjakov ne vsebujejo jajc.
Zanje je značilna rjava barva.[3]
Niso enake sestave, kot lectovo pecivo, tudi niso okrašeni z barvami in predmeti (sladkorne rožice, papirni odtisi glav, lističi s priložnostnimi verzi in ogledalca).[4]
Izhajajo iz Dražgoš, z začetka 19. stoletja, njihovo izdelovanje pa se je razširilo po Selški dolini.[5][2]
13. aprila 2018 je Ministrstvo za kulturo RS izdelovanje škofjeloških kruhkov in kalupov ter izdelovanje dražgoških kruhkov vpisalo v register nesnovne kulturne dediščine.[6]
Priprava in okraševanje[uredi | uredi kodo]
Zmeša se belo moko (tip 500 ali 850) in segreti med, doda jelenovo sol (pepeliko) in nadaljuje z mešanjem. V testo se doda nageljnove žbice in cimet. Gnete se ga uro ali več. Ko je dobro premešano, se ga razdeli na manjše dele. Oblikuje se osnovni model, npr. srce, zvezdo, krajček, fajfo (pipo) ali majoliko. Potem se izdela okraske in se jih razporedi po modelu. Izdelan kruhek se peče od pol do tričetrt ure, nato se ga premaže z razredčenim medom.[1][2][7][4][3]
Običajni ornamenti so cvetovi, žitna klasja in verižica, včasih tudi napisi. Pavle Hafner je priporočal cvetlični med, ker naj bi bilo testo z drugim kašasto.[7] Darinka Megušar uporablja različne vrste, najraje pa smrekov in akacijev med. Cvetlični med da kruhku bolj svetlo barvo, smrekov pa temnejšo in sivkasto. Akacijev po njenih izkušnjah da najlepši videz in z njim se kruhek lepše peče.[3]
Obrtniki[uredi | uredi kodo]
Cirila Šmid iz Železnikov se je izdelovanja dražgoških kruhkov naučila pri Mariji Jelenc iz Dražgoš. Šmidova dvobarvnost kruhkov doseže s tem, da testo za okraske dalj časa gnete in jih tako naredi bolj svetle. Uporablja zobotrebce, zašiljene paličice, čopiče, različne nože za odtise in naprstnik. Poleg dražgoških izdeluje še loške kruhke.[2][1]
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
Članki o malih kruhkih[uredi | uredi kodo]
- Sterle Meta (1981). "Mali kruhek na Loškem". Loški razgledi. letnik 28, številka 1. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
- Orel, Boris (1937-1939). "Od kruha do "malega kruhka"". Etnolog (Ljubljana). knj. 10/11, str. 198-219. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
- Ložar, Rajko (1937-1939). ""Mali kruhek" v Škofji Loki in okolici". Etnolog (Ljubljana). knj. 10/11, str. 169-197. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ 1,0 1,1 1,2 "Dražgoški kruhki", str. 15, Gorenjski Glas, 28. marec 1980, l. 33, št. 24
- ↑ 2,0 2,1 2,2 2,3 "Vsak je unikat", str. 6, 14. februar 1995, Gorenjski Glas, l. 48, št. 13
- ↑ 3,0 3,1 3,2 Megušar, Darinka, Bogataj, Andreja, Čufar, Aleksander. "Dražgoški kruhki." Železne niti številka 7 (2010) str. 305-314. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
- ↑ 4,0 4,1 JENKO MEDAR, Mateja, 2012, Lectarstvo s projektnim učnim delom na razredni stopnji : diplomsko delo [na spletu]. Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta. [Dostopano 16 oktober 2020]. Pridobljeno http://pefprints.pef.uni-lj.si/913/1/Lectarstvo_s_projektnim_u%C4%8Dnim_delom.pdf Arhivirano 2020-10-21 na Wayback Machine.
- ↑ "»Medena« umetnost, ki izumira", str. 15, Gorenjski Glas, 10. maj 1972, l. 25, št. 36
- ↑ "Opis enote nesnovne kulturne dediščine", 13. april 2018, Ministrstvo za kulturo RS
- ↑ 7,0 7,1 Hafner, Pavle. Ta dobra stara kuha. str. 215. Ljubljana : Cankarjeva založba, 1982.
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
- Uradni dokument o vpisu v register nesnovne kulturne dediščine
- Medeni kruhki na kamra.si
- Dražgoški kruhki Arhivirano 2009-07-28 na Wayback Machine. na spletni strani rokodelstvo.si
- Izdelava dražgoškega kruhka na YouTube